018-137/04 Servis skupnih služb Vlade

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev varnostno receptorske službe poslovnih prostorov na različnih lokacijah v Ljubljani za potrebe državnih organov, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje G7 družba za varovanje d.o.o., špruha 33, Trzin, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik-Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Vlada republike Slovenije, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 30.06.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.01.2004 sprejel sklep št. 228-02-1/2004 o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev varnostno receptorske službe poslovnih prostorov na različnih lokacijah v Ljubljani za potrebe državnih organov, v štirih sklopih. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 17-18/2004, z dne 27.02.2004, pod št. objave Ob-4813/04.
Naročnik je dne 20.04.2004 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 288-02-1/2004, s katerim je obvestil ponudnike, da je izvedbo naročila v 2. sklopu (Receptorska služba poslovnih prostorov na lokacijah: Prešernova 25 in šubičeva 11) in v 3. sklopu (Varnostno receptorska služba poslovnih prostorov na lokaciji Cankarjeva 5) oddal podjetju VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik v 1. sklopu (Varnostno receptorska služba poslovnih prostorov na lokacijah: Parmova 33, Župančičeva 6, Jesenkova 3, Gregorčičeva 27 in Beethovnova 11) in v 4. sklopu (Varnostno receptorska služba poslovnih prostorov na lokaciji Langusova 4) javnega naročila ni oddal, ker v le-teh ni prejel nobene pravilne ponudbe.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.04.2004, v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom št. 228-02-1/2004, z dne 14.05.2004.

Vlagatelj je dne 28.05.2004 vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 26.05.2004), v katerem ugotavlja, da je naročnik izločil njegovo ponudbo, ker iz vlagateljevega ponudbenega predračuna ni razvidna vrednost storitev brez DDV in z vključenim DDV po posameznih mesecih, čeprav razpisna dokumentacija nikjer ne določa, da morajo biti v ponudbenem predračunu eksplicitno navedene tudi vrednosti storitev brez in z vključenim DDV po posameznih mesecih. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik izdelati, podpisati in žigosati predračun tako, da je po posameznih mesecih razviden obseg ur in da je poleg tega razvidna tudi vrednost storitve brez in z vključenim davkom na dodano vrednost, kar pa je nedvomno in jasno razvidno iz ponudbenega predračuna vlagateljeve ponudbe. Vlagateljev ponudbeni predračun namreč vsebuje za vse sklope, za katere je vlagatelj oddal ponudbo, število ur po posameznih mesecih, skupno število ur, ceno posamezne ure, vrednost storitve brez davka na dodano vrednost, stopnjo in znesek davka na dodano vrednost ter vrednost storitve z vključenim davkom na dodano vrednost. Z vsemi temi podatki je vlagatelj popolnoma zadostil zahtevi iz razpisne dokumentacije.
Ponudniki so morali za predmetno javno naročilo sami izdelati ponudbeni predračun na podlagi zelo skromnih navodil iz razpisne dokumentacije, ki so zapisana nejasno, kar potrjuje tudi dejstvo, da je v tem smislu predložil pravilno ponudbo le eden izmed štirih udeleženih ponudnikov. Če bi naročnik v razpisno dokumentacijo predložil svoj obrazec za ponudbeni predračun, do takih nejasnosti ne bi moglo priti. V obravnavanem primeru pa naročnik obrazca ni predložil in je vsak ponudnik izdelal svoj ponudbeni predračun z vsebino, ki jo je zahtevalo navodilo iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je bilo potrebno sporno navodilo interpretirati tako, kot so ga razumeli ponudniki in tudi v kontekstu celotnega javnega naročila. Glede na to, da je bilo eno izmed meril ponudbena cena storitev za celo leto in ne za posamezne mesece, je logično, da se v ponudbeni predračun vpišejo cene brez in z vključenim DDV za letni obseg storitev (ur) in ne cene storitev po posameznih mesecih. Tudi v primeru drugačne interpretacije tega navodila je iz vlagateljevega ponudbenega predračuna s preračunavanjem možno priti do vrednosti ponujenih storitev brez in z vključenim DDV po posameznih mesecih. Sicer pa vlagatelj tudi meni, da je potrebno nejasne določbe iz razpisne dokumentacije, skladno s prakso Državne revizijske komisije, razlagati v korist šibkejše stranke, to je ponudnika.
Gramatikalna analiza navodila za izdelavo ponudbenega predračuna pokaže naslednje: "Ponudnik mora izdelati, podpisati in žigosati predračun tako, da je po posameznih mesecih razviden obseg ur in vrednost storitev brez in z vključenim davkom na dodano vrednost.".
Iz gramatikalne interpretacije je razvidno, da prvi del navodila zahteva izdelavo ponudbenega predračuna tako, da je razviden obseg ur po posameznih mesecih, drugi del prirednega stavka pa določa obveznost navedbe cene storitev z in brez DDV (beseda "in" pa nedvomno ne stoji v funkciji priredja, temveč naštevanja). Vlagatelj ponovno poudarja, da gre nejasno določbo ter nesmiselnost interpretacije nasploh (naročniku je vsak znesek izračunljiv) inerpretirati v korist ponudnikov. Vlagatelj meni, da je njegova ponudba skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije in jo je naročnik neupravičeno izločil kot nepravilno, s čimer je ravnal v nasprotju s 76. členom ZJN-1.
Vlagatelj predlaga, da naročnik (oz. Državna revizijska komisija) ugotovi, da je njegova ponudba pravilna, da razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila in opravi ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika v vseh sklopih predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v višini plačane takse (100.000,00 SIT), 2000 odvetniških točk in DDV za stroške sestave revizijskega zahtevka ter 3% materialnih stroškov.

Naročnik je dne 09.06.2004 sprejel sklep št. 228-02-1/2004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj oddal ponudbo za vse štiri razpisane sklope in predložil ponudbeni predračun, iz katerega po posameznih mesecih ni razviden obseg ur in vrednost storitev brez in z vključenim DDV, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Iz predloženega ponudbenega predračuna vlagatelja je po posameznih mesecih razviden obseg ur, ne pa tudi vrednost storitev brez in z vključenim DDV. Vrednost storitev brez in z vključenim DDV je razvidna samo za letni obseg ur, v razpisni dokumentaciji pa je naročnik zahteval, da mora ponudnik za sklope, za katere oddaja ponudbo, predračun izdelati, podpisati in žigosati tako, da so obseg ur, vrednost storitev brez DDV in z vključenim DDV razvidni po posameznih mesecih.
Naročnik je v Povabilu in navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe ter v pogojih za udeležbo pri oddaji javnega naročila storitev št. 08/04 VV (v nadaljnjem besedilu: Navodila ponudnikom) v XXIII. poglavju v točki C) "Vrstni red, ki ga upošteva ponudnik za predložitev dokumentov v ponudbi, ločenimi s priloženimi pregradnimi listi" na strani 13 nedvoumno zapisal, da je ponudbeni predračun obvezni sestavni del ponudbe, in sicer za tiste sklope, za katere ponudnik odda ponudbo. Nadalje je naročnik v razpisni dokumentaciji, na strani 46 zahteval od ponudnikov, da za sklope, za katere le-ti oddajo ponudbe, izdelajo, podpišejo in žigosajo predračun tako, da je po posameznih mesecih razviden obseg ur in vrednost storitev brez in z vključenim DDV. Vlagatelj bi torej moral ponudbeni predračun izdelati tako, da so obseg ur in vrednost storitev (brez DDV in z vključenim DDV) razvidni po posameznih mesecih, kar mu je naročnik že pojasnil v dodatno obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 14.05.2004.
Naročnik navaja, da je neresnična navedba vlagatelja, da razpisna zahteva o vsebini ponudbenega predračuna nikjer ne določa, da morajo biti v ponudbenem predračunu eksplicitno navedene tudi vrednosti storitev z in brez DDV po posameznih mesecih, oziroma da tega ni jasno določil.
Glede trditve vlagatelja, da je potrebno nejasna določila razpisne dokumentacije interpretirati v korist ponudnika, naročnik ugotavlja, da navedeno drži, hkrati pa navaja, da je napačna trditev vlagatelja, da so njegova navodila nejasna in skromna. Naročnik ima pravico zahtevati od ponudnikov, da sami izdelajo predračun, če to jasno zapiše, kar pa je naročnik tudi storil. Naročnik na koncu še ugotavlja, da nihče izmed ponudnikov ni uporabil legitimne pravice po pojasnitvi razpisne dokumentacije, skladno s 25. členom ZJN-1 in skladno z razpisno dokumentacijo (poglavje VII).

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v treh dneh sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.06.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 21.06.2004, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen. V predmetnem revizijskem postopku je med strankama spor torej v tem, ali je vlagatelj v svoji ponudbi izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba oziroma prijava pravilna (oziroma nepravilna), je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje (oziroma ne izpolnjuje) naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, je naročnik v točki C) "Vrstni red, ki ga upošteva ponudnik za predložitev dokumentov v ponudbi, ločenimi s priloženimi pregradnimi listi", poglavja XXIII. Navodil ponudnikom, v 5. alinei od ponudnikov zahteval, da v ponudbo priložijo ponudbeni predračuna za vse sklope, za katere bodo oddali ponudbo. Dalje je naročnik na 46. strani razpisne dokumentacije določil vsebino ponudbenega predračuna: "Ponudbeni predračun (za sklope, na katerega ponudnik oddaja ponudbo): Ponudnik mora izdelati, podpisati in žigosati predračun tako, da je po posameznih mesecih razviden obseg ur in vrednost storitev brez in z vključenim davkom na dodano vrednost.".
Naročnik je v X. poglavju Navodil ponudnikom (Pogoji pravilne ponudbe) določil, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. V istem poglavju Navodil ponudnikom je naročnik še zapisal, da bo po pregledu ponudb izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih se ugotovijo tam naštete pomanjkljivosti, in med njimi (v 1. alinei): "ponudba ni kompletna (niso ponujena vsa razpisana dela, ki so v razpisni dokumentaciji določena kot celota, niso priložene vse zahtevane priloge in dokumenti v zahtevani obliki ter po vsebini oziroma niso izdani od organov, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih elementov oziroma odgovorov na zahtevana vprašanja).".

Zgoraj citirana naročnikova zahteva, navedena v X. poglavju Navodil ponudnikom, predstavlja pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pogoj" - element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.
V skladu z ZJN-1 sme naročnik poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1 - Pogoji za priznanje sposobnosti) v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge pogoje (5. točka četrtega odstavka in 5. točka petega odstavka 42. člena ZJN-1). Izpolnjevanje obveznih in drugih pogojev, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pa se v postopku oddaje javnega naročila dokazuje z listinskimi ali drugimi dokazi, in sicer na takšen način ter v takšni obliki, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.
Naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, naročnikove zahteve pa vežejo tudi naročnika samega skozi celoten postopek oddaje javnega naročila.

Med strankama v tem postopku je nesporno dejstvo, da je vlagatelj oddal ponudbo (in podpisan in žigosan ponudbeni predračun) za vse štiri razpisane sklope. Ravno tako sta si stranki edini v tem, da je vlagatelj izdelal ponudbeni predračun tako, da je iz njega razviden obseg ur po posameznih mesecih (od aprila 2004 do vključno januarja 2005), skupno število ur (za vsako posamezno lokacijo), cena posamezne ure, skupna cena za vseh 10 mesecev po posameznih lokacijah in skupna cena za deset mesecev po posameznih sklopih brez in z vključenim davkom na dodano vrednost. Naročnik in vlagatelj se strinjata tudi v tem, da vlagatelj v ponudbeni predračun ni vpisal vrednosti storitev po posameznih mesecih (brez in z vključenim) DDV, pač pa si nista edina v tem, ali bi vlagatelj, glede na dikcijo zgoraj citirane zahteve o vsebini ponudbenega predračuna (stran 46. razpisne dokumentacije), to moral storiti. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da vlagatelj ni (v celoti) ravnal v skladu z njegovimi navodili, ker ni predložil tudi vrednosti storitev po posameznih mesecih brez in z vključenem davkom na dodano vrednost. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da je v celoti zadostil sporni zahtevi iz razpisne dokumentacije in da bi moral naročnik, če bi hotel od ponudnikov dobiti tudi podatek o vrednosti storitev po posameznih mesecih, takšno zahtevo jasno zapisati v razpisno dokumentacijo.

Za presojo (ne)izpolnjevanja naročnikove zahteve, ki je predmet spora med strankama, je torej relevantno navodilo, ki ga je naročnik zapisal na 46. strani razpisne dokumentacije. V predmetni zahtevi je izrecno navedeno, da so morali ponudniki izdelati (podpisati in žigosati) ponudbeni predračun tako, "da je po posameznih mesecih razviden obseg ur in vrednost storitev brez in z vključenim davkom na dodano vrednost.".
Iz tako opisane naročnikove zahteve je mogoče razbrati, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da predložijo ponudbeni predračun s takšno vsebino, iz katere bo razviden obseg ur po posameznih mesecih in vrednost storitev po posameznih mesecih (brez in z davkom na dodano vrednost).
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnikova zahteva zapisana dovolj jasno in razumljivo kljub temu, da naročnik v zvezi z le-to v razpisno dokumentacijo ni vključil posebnega obrazca (k čemer ga ZJN-1 niti ne zavezuje). Iz besedne in logične interpretacije navodila o izpolnitvi ponudbenega predračuna, navedenega na 46. strani razpisne dokumentacije, je torej razvidno, da so morali ponudniki predložiti takšen ponudbeni predračun, v katerem so bili po posameznih mesecih navedeni s strani naročnika vnaprej zahtevani podatki in sicer obseg ur in vrednost storitev brez DDV in z vključenim DDV. Ponudniki so torej morali po posameznih mesecih poleg obsega ur izkazati tudi dva podatka za vrednost storitev (brez in z vključenim DDV), kar pomeni, da je ponudba nepravilna že v primeru, če ponudnik ne poda (samo) enega izmed zahtevanih podatkov.
Kot je že zgoraj zapisano, morajo ponudniki ravnati v skladu z (vsemi) naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, kar pomeni, da ne morejo samovoljno odločati kako (in na kakšen način) bodo izpolnjevali zahteve naročnika, kot je to v obravnavanem primeru storil vlagatelj, ki ni predložil zahtevanih podatkov o vrednosti storitev po posameznih mesecih, pač pa je predložil več drugih podatkov, ki jih naročnik ni zahteval. Vlagatelj opisano nedoslednost opravičuje tudi "skozi kontekst celotnega javnega naročila" in trdi, da je glede na eno izmed meril za ocenjevanje ponudb (to je "ponudbena cena") logično, da so morali ponudniki v ponudbenem predračunu prikazati (le) skupno ceno in ne ceno po posameznih mesecih. Državna revizijska komisija na tem mestu zgolj pripominja (čeprav navedeno ne vpliva na odločitev v tej revizijski zadevi), da je "v kontekstu celotnega javnega naročila" tudi dejstvo, da je naročnik zahteval mesečni prikaz vrednosti storitev, saj se bodo (kot izhaja 4. člena vzorca pogodbe) računi za opravljene storitve izstavljali in plačevali mesečno.

Nenazadnje pa je imel vlagatelj tudi možnost (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik), da bi v zvezi s predmetno zahtevo zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik pa mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, pri čemer mora isto obvestilo posredovati tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen (tudi) v VII. poglavju Navodil ponudnikom, a je glede obravnavane naročnikove zahteve ni izkoristil.

Ker pa vlagatelj, kot je smiselno razbrati iz revizijskega zahtevka, ugovarja tudi sami razpisni dokumentaciji (vlagatelj namreč navaja, da so morali ponudniki sami izdelati ponudbeni predračun na podlagi zelo skromnih navodil, ter da v primeru, če bi naročnik v razpisno dokumentacijo predložil poseben obrazec ponudbenega predračuna, do opisanih nejasnosti v razpisni dokumentaciji ne bi moglo priti), ga Državna revizijska komisija še opozarja, da bi moral v primeru kakršnihkoli pomislekov v zvezi z le-to, takšne očitke uveljaviti najkasneje do prejema izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Glede na zgoraj opisano je potrebno ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. "Pravilna ponudba" je torej tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse nepravilne ponudbe. Ker v obravnavanem primeru ponudba vlagatelja ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da je vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba pravilna, neutemeljena. Državna revizijska komisija je zato v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v višini plačane takse (100.000,00 SIT), 2000 točk in DDV za stroške sestave revizijskega zahtevka ter 3% materialnih stroškov. Ker Državna revizijsko komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 30.06.2004

mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- RS, Vlada republike Slovenije, Servis skupnih služb vlade, Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- Odvetnica Milena Sevnik-Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana
- VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran