018-132/04 Varstveni delovni center Murska Sobota

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za najem poslovnih prostorov za izvajanje dnevnega varstva varovancev Varstveno delovnega centra Murska Sobota, enote VDC Ljutomer ter na podlagi zahtevka za revizijo in pritožbe vlagatelja ATRIUM - novi interieri d.o.o., Noršinci 11, Ljutomer (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VARSTVENI DELOVNI CENTER MURSKA SOBOTA, Trstenjakova 69, Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 24.06.2004

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. JN-0112/2004, z dne 31.05.2004, s katerim je ustavil postopek revizije.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.02.2004, sprejel sklep, št. 0112-JN/2004, o pričetku oddaje javnega naročila za najem poslovnih prostorov za izvajanje dnevnega varstva varovancev Varstveno delovnega centra Murska Sobota, enote VDC Ljutomer. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 20-21/04, z dne 05.03.2004, pod št. objave Ob-6360/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.04.2004, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 26.04.2004 izdal sklep o odločitvi oddaje javnega naročila, št. JN-0112/2004, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral šANDOR ALEKSANDRO s.p., Boplast, Ulica Nikole Tesle 7, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 07.05.2004, v katerem navaja, da mu naročnik očita, da ponujena stavba ni bremen prosta. Vlagatelj nadaljuje, da kljub temu, da je v svoji ponudbi predložil izjavo banke, da se hipoteka na nepremičnini ob možnosti podpisa pogodbe takoj izbriše, se mu očita neizpolnjevanje razpisnega pogoja. Izbris hipoteke se ni izvršil le zaradi časovne stiske in odsotnosti kompetentnih oseb poslovne banke. Vlagatelj navaja, da je pisno potrdilo, da bo izbris hipoteke izvršen takoj, ko bo za to obstajal materialni razlog, v konkretnem primeru zadostna garancija. Vlagatelj nadaljuje, da se mu tudi očita, da ponujena stavba ni samostojna. Vlagatelj pojasnjuje, da se ponujeni objekt z eno steno dotika sosednjega objekta, vendar kljub temu objekt funkcionira kot samostojna celota s samostojno urejeno vso infrastrukturo. Ob stavbi je mogoča tudi ureditev samostojnega izhoda na cesto ter ograditev vse pripadajoče zelenice v samostojno zaključeno celoto. Osnovna pomanjkljivost razpisa pa je v dejstvu, da pogoji, ki so bili v razpisu, ne določajo jasno pogojev, ki so za tako občutljivo dejavnost, kot je dejavnost varstveno delovnega centra, nujno potrebni. Razpisni pogoji ne zahtevajo zunanjih površin, zelenih površin, zunanjega prostora za rekreacijo, enoetažnega objekta za nemoteno gibanje tudi invalidskim vozičkom, možnost nudenja kooperacijskih del za varstveno delovni center, možnost priprave sveže prehrane oskrbovancem na isti lokaciji, vendar ne na račun koristne uporabe površin varstveno delovnega centra. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik pri pripravi postopka oddaje javnega naročila ni upošteval, da so za delovanje tovrstne ustanove nujno potrebne ali vsaj zaželene tudi zunanje zelene površine, katere pa so pri vlagatelju na razpolago. Hkrati pa bi naročnik brezplačno pridobil tudi uporabo urejenega asfaltiranega parkirišča. Vlagatelj očita naročniku tudi skorumpiranost postopka izbire najugodnejšega ponudnika, saj izbrana stavba nima arhitektonskih možnosti za ureditev varstveno delovnega centra, izbrana lokacija nima niti enega kvadratnega metra zelenih površin, izbrana lokacija leži ob glavni cesti v središču mesta ter izbrana lokacija ni bremen prosta. Vlagatelj nadaljuje, da ne more mimo dejstva, da so sorodstvene vezi med izbranim ponudnikom in zaposlenim na pristojnem ministrstvu pripomogle k izbiri neprimerne lokacije.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik pripravi razpis, s pomočjo katerega bo lahko pridobil kvaliteten ali vsaj primeren objekt oziroma lokacijo za opravljanje tovrstne dejavnosti.

Naročnik je dne 20.05.2004 sprejel dokument "odgovor v zvezi z zahtevkom za revizijo postopka javnega naročila", pri čemer se sklicuje na 17. člen ZRPJN. V obrazložitvi naročnik navaja, je iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. JN-0112/2004, z dne 26.04.2004, razvidno, da vlagateljeva ponudba ni bila izločena kot nepravilna, ampak je bila točkovna v skladu z merili za izbiro najugodnejše ponudbe. V skladu z razpisnimi pogoji bi sicer nepremičnina morala biti bremen prosta že ob odpiranju ponudb, naročnik pa je izjavo poslovne banke upošteval in ponudbe ni izločil. V obvestilu o oddaji javnega naročila je bilo navedeno le naročnikovo mnenje, kar pa za vlagatelja ni imelo nobenih negativnih posledic v postopku izbire najugodnejšega ponudnika. Naročnik nadaljuje, da je v razpisni dokumentaciji v 11. členu pod točko B, opredelil merilo: "Samostojna stavba, ki se točkuje z 10 točkami." Naročnik dodaja, da je pred odločitvijo o oddaji javnega naročila pridobil strokovno mnenje komisije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je ocenjevala merilo mikrolokacijski in makrolokacijski pogoji, v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvene storitve vodenje varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve (Uradni list RS, št. 101/00), kaj je to samostojna stavba. Strokovno mnenje je bilo, da je samostojna stavba tista, kjer nosilna stena ni vezana na drug objekt. V tem primeru se smatra, da so to le samostojni prostori. Naročnik nadaljuje, da je dolžan upoštevati pogoje, kriterije in merila v skladu z razpisno dokumentacijo, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Naročnik dodaja, da vlagateljeve navedbe glede samega razpisa, pogojev in meril v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ne morejo biti predmet revizije. Naročnik nadaljuje, da je v njegovi pristojnosti izbira pogojev in meril ter da je organizacija prehrane, zaposlitve varovancev, organizacija rekreacije ter drugo delo varovancev predmet organizacije naročnika, ki je dolžan v skladu z zakonom in finančnimi zmožnostmi urejati dejavnost ustanove. Naročnik dodaja, da mora upoštevati pravila javnega naročanja, nikakor pa v postopku ni upošteval kakršnih koli sorodstvenih in drugih vezi. Naročnik na koncu navaja, da tudi v primeru, če bo vlagatelj nadaljeval revizijski postopek meni, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila izveden v skladu s predpisi.

Naročnik je dne 31.05.2004, sprejel sklep, št. JN-0112/2004, v katerem navaja, da mu vlagatelj v roku treh dni od prejema njegovega odgovora v zvezi z zahtevkom za revizijo ni sporočil, da nadaljuje s postopkom revizije, zato izdaja sklep o ustavitvi revizije. V pouku o pravnem sredstvu je naročnik navedel, da je zoper ta sklep dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni od njegovega prejema.

Vlagatelj je vložil pritožbo, z dne 04.06.2004, zoper naročnikov sklep, št. JN-0112/2004, z dne 31.05.2004, o ustavitvi revizije. Vlagatelj navaja, da je dne 07.05.2004 vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj dodaja, da je dne 24.05.2004 prejel od naročnika odgovor v zvezi z zahtevkom za revizijo. Naročnik pa ni ravnal v skladu z določili ZRPJN in se pri tem zmotno sklicuje na 17. člen ZRPJN. Naročnik bi namreč moral kot pravno podlago uporabiti določila 16. člena ZRPJN in o vloženem zahtevku za revizijo odločiti s sklepom. Kot pa izhaja iz naročnikovega odgovora, z dne 20.05.2004, je v 3. točki predzadnjega odstavka samo navedeno, da tudi v primeru, če bo vlagatelj nadaljeval revizijski postopek, je naročnik mnenja, da je bil postopek oddaje javnega naročila izveden v skladu s predpisi. Vlagatelj nadaljuje, da bi naročnik o zahtevku za revizijo moral odločiti s sklepom in v njem podati pravni pouk, da je zoper sklep možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, da se razveljavi sklep, št. JN-0112/2004, z dne 31.05.2004, o ustavitvi revizije in se nadaljuje postopek revizije javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, z dne 08.06.2004, odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-132/04-23-1147, z dne 21.06.2004, naročnika pozvala, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila. Naročnik je dodatna pojasnila posredoval z dopisom, z dne 23.06.2004.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagateljev dokument, z dne 07.05.2004, naslovljen kot "revizija postopka javnega naročila", gre šteti kot zahtevek za revizijo. Namreč, vlagatelj že v uvodu dokumenta navaja, da v skladu s pravnim poukom iz sklepa o odločitvi oddaje naročila, št. JN-0112/2004, z dne 26.04.2004, vlaga zahtevo o reviziji (pravilno: zahtevek za revizijo) postopka javnega naročila. V obrazložitvi pa vlagatelj odgovarja na naročnikove trditve (iz sklepa o odločitvi oddaje naročila, št. JN-0112/2004, z dne 26.04.2004), ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja, da mora biti ponujena nepremičnina prosta bremen, nadalje na ocenjevanje ponudb pri merilu "samostojna stavba" in pa na samo določitev elementov razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija nadaljuje, da mora o vloženem zahtevku za revizijo v skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) najprej odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru naročnik po vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo na podlagi 16. člena ZRPJN (naročnik se sicer zmotno sklicuje na 17. člen ZRPJN) z dokumentom "odgovor v zvezi z zahtevkom za revizijo" zavrnil vlagateljevo zahtevo iz zahtevka za revizijo, da se naj ponovi postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je v navedeni odločitvi namreč zapisal: "Menimo, da smo postopek vodili korektno v skladu z zakonom in razpisno dokumentacijo, zato ni razloga za revizijo postopka oziroma pripravo ponovnega razpisa.". Iz naročnikove odločitve je nadalje razvidno, da je vsebinsko obravnaval vlagateljev zahtevek za revizijo, saj je presojal in odgovoril na vse vlagateljeve navedbe, s čimer je v celoti zadostil zahtevi 16. člena ZRPJN. V navedenem členu ZRPJN tudi ni najti zahteve, da mora naročnik odločitev o zahtevku za revizijo poimenovati "sklep", zato je tudi ta vlagateljev očitek neutemeljen. Državna revizijska komisija pa pritrjuje vlagatelju, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni podal pravnega pouka, da mu mora najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporočiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, s čemer je kršil prvi odstavek 17. člena ZRPJN. Navedeno je imelo v konkretnem primeru za posledico, da je bilo vlagatelju onemogočeno pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev, ki ga opredeljuje ZRPJN, zato je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila vlagateljevi pritožbi in sprejela zahtevek za revizijo v obravnavo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je v postopku revizije preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe, da je naročnik napačno ugotovil, da njegova nepremičnina ni bremen prosta (navedeno so morali ponudniki zapisati v 1. točko obrazca 3 "ponudba"), brezpredmetne, saj to ni imelo vpliva na pravilnost in ocenjevanje njegove ponudbe. Naročnik je v objavi predmetnega javnega naročila (Uradni list RS, št. 20-21/04; Ob-6360/04) med pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik določil tudi pogoj: "â?? da so prostori, ki jih ponudnik daje v najem bremen prosti", ki pa ga kasneje v razpisni dokumentaciji ni vključil med tiste pogoje, zaradi katerih bi ponudbo izločil iz postopka ocenjevanja (10. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ob tem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu o odločitvi oddaje javnega naročila, št. JN-0112/2004, z dne 26.04.2004, zapisal, da so vse tri prispele ponudbe pravilne, saj vsebujejo vso ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predpisana z navodili naročnika. Navedeno naročnik ponovno potrjuje tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo, kjer navaja: "Kot je razvidno iz obvestila o oddaji naročila vaša ponudba ni bila izločena, ampak je bila v skladu z merili točkovana in uvrščena v končni izbor." Obravnavana določba razpisne dokumentacije (1. točka obrazca "ponudba") torej ni bila sestavni del pogojev za pravilnost ponudbe niti meril za ocenjevanje ponudb tako, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za pravilno in jo točkoval na podlagi meril iz razpisne dokumentacije.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na samo določitev merila "samostojna stavba" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prekludiran glede zatrjevanja navedene kršitve. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in ZRPJN ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila. Ta določba predstavlja način izvedbe načela učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih reagirajo nemudoma. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. Razpisna merila v konkretnem postopku oddaje javnega naročila so bila vlagatelju znana že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, torej še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila in prejemu le-te, zato Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko presojala.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ocenjevanje njegove ponudbe pri merilu "samostojna stavba" pa Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala do same primernosti tega merila (argument petega odstavka 12. člena ZRPJN), najprej ugotavlja, da je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v 11. členu "merila za ocenjevanje ponudb" opredeljeno tudi merilo "samostojna stavba - 10 točk" in v nadaljevanju, da se pri tem merilu ponudbe ocenjujejo na naslednji način:
"B. Samostojna stavba se ocenjuje:
- prostori, ki jih ponudnik ponuja so v sklopu drugega objekta 0 točk,
- samostojna stavba 10 točk."

V 6. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je nadalje določeno, da je skrajni rok, do katerega lahko ponudniki zahtevajo dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo pet dni pred rokom za oddajo ponudbe. Naročnik je navedeno določbo povzel po tretjem odstavku 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh. Naročnik mora posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo." V kolikor so se pri vlagatelju pojavile kakršne koli nejasnosti glede navedenega merila, bi lahko v zakonsko določenem roku od naročnika zahteval ustrezna pojasnila. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala pravilnost ocenjevanja vlagateljeve ponudbe pri merilu "samostojna stavba". V 2. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je določeno, da mora ponudnik na lastne stroške preurediti prostore tako, da bodo izpolnjevali minimalne zahteve Pravilnika o tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ter izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve (Uradni list RS, št. 101/00; v nadaljevanju: pravilnik). Iz navedenega izhaja, da je posamezne elemente iz razpisne dokumentacije potrebno presojati v povezavi s tem pravilnikom. V 12. členu pravilnika je med drugim navedeno: "Za izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov, ki ob strokovnem spremljanju in nadzoru lahko bivajo samostojno, je stanovanjska skupina lahko locirana v samostojnem objektu (enodružinska hiša) ali v večstanovanjskem objektu, odvisno od stanovanj in medsebojne povezave.". Ker se je naročnik v revizijskem postopku skliceval na strokovno mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga pa ni bilo v odstopljeni dokumentaciji, ga je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-132/04-23-1147, z dne 21.06.2004, pozvala k njegovi predložitvi. V strokovnem mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sektorja za investicije, ki ga je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 23.06.2004, je navedeno: "Samostojna stavba je stavba, ki je sama zase celota, katere nosilna konstrukcija ni del kakšne druge stavbe, niti ni povezana ali v sklopu z drugo stavbo z njo ne deli skupnih inštalacijskih in komunalnih infrastrukturnih priključkov.". Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da se za samostojen objekt v konkretnem primeru ne šteje objekt, ki je z nosilno steno povezan z drugim objektom. Državna revizijska komisija je tudi vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je le-ta v obrazcu "Ponudba" v 2. točki sicer obkrožil ponujeno opcijo "prostori se nahajajo v samostojni stavbi", vendar je ob tem pripisal, da stavba: "meji na sosednji objekt z osnovno nosilno pregradno steno". Tudi v zahtevku za revizijo vlagatelj navaja: "Ponujeni objekt se res, le z eno steno dotika sosednjega objekta, vendar s tem objekt vseeno funkcionira kot samostojna celota, s samostojno urejeno vso potrebno infrastrukturo. Ob stavbi je mogoča tudi ureditev samostojnega izhoda na cesto, ter vse pripadajoče zelenice ograditi v samostojno zaključeno celoto." Iz navedenega izhaja, da se ponujeni objekt z eno (nosilno) steno dotika sosednjega objekta, na podlagi česar je potrebno sprejeti zaključek, da ne gre za samostojno stavbo v smislu, kot je bila definirana z razpisno dokumentacijo v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je torej glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno ocenil vlagateljevo ponudbo pri merilu "samostojna stavba". Glede na vse navedeno je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

Glede ostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na določitev elementov razpisne dokumentacije (pogoji in merila, ki bi jih po vlagateljevih navedbah morala vsebovati razpisna dokumentacija) za predmetno javno naročilo Državna revizijska komisija prav tako pritrjuje naročniku, da je vlagatelj prekludiran glede zatrjevanja navedenih kršitev (argumentacija prvega in petega odstavka 12. člena ZRPJN), zato vlagateljevega zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko presojala.

Glede vlagateljevih navedb, da so pri izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila prisotni elementi korupcije pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za navedene trditve ni podal nobenih dokazov, zato je bilo potrebno zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljenega. Namreč, glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana tudi na vsebino zahtevka za revizijo. Glede na to ni mogoče na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl. - Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji drugačnih navedb in predložitvi drugih dokazov glede zatrjevanih kršitev odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 24.06.2004

Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- VARSTVENI DELOVNI CENTER MURSKA SOBOTA, Trstenjakova 69, Murska Sobota
- ATRIUM - novi interieri d.o.o., Noršinci 11, Ljutomer
- šANDOR ALEKSANDRA s.p., Boplast, Ulica Nikole Tesle 7, Murska Sobota
- MINISTRSTVO ZA FINANCE, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran