018-059/04 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pismonoških torb v letu 2004 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila Nevenka Jerič s.p., Izdelovanje usnjene galanterije in zaščitnih sredstev, šolska ulica 29, Zgornja Polskava (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 18.03.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo pismonoških torb v letu 2004, katerega javni razpis je bil objavljen dne 16.01.2004 v Uradnem listu RS, št. 2-3/2004, pod številko objave Ob-456/04.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.01.2004 sprejel sklep, št. 5/10-330/1-04, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo pismonoških torb v letu 2004. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 16.01.2004 v Uradnem listu RS, št. 2-3/2004, pod številko objave Ob-456/04, s predvidenim javnim odpiranje ponudb dne 24.02.2004 ob 10.00 uri.

Vlagatelj je še pred rokom za oddajo ponudb pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.02.2004, v katerem navaja, da predmetni javni razpis in razpisna dokumentacija ni v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Vlagatelj opozarja na neskladje pogoja, objavljenega v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč v javnem razpisu poleg splošnih pogojev iz 41. do 43. člena ZJN-1 določil še dodatni pogoj in sicer, da so letni prihodki v letu 2002 enaki ali večji od petkratne vrednosti ponudbe. V razpisni dokumentaciji pa je naročnik določil, da bo izločil tiste ponudnike (izločilni pogoj), katerih letni čisti prihodki v letu 2001 niso enaki ali večji od petkratne ponudbene vrednosti. Vlagatelj meni, da je takšen pogoj diskriminatoren, v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in v nasprotju z določili pozitivne zakonodaje. Vlagatelj navaja, da dobro pozna razmere na slovenskem trgu usnjene galanterije - posredno tudi izdelovanje pismonoških torb, še posebej, ker kot izbran dobavitelj že sedaj dobavlja naročniku in mu je (oziroma še bo) v času med 06.05.2003 in 31.03.2004 dobavil predvidoma 405 kosov torb. Vlagatelj si je pridobil obrazec BON-1/0 za podjetje Galant - M d.o.o., Ljubljana, iz katerega so razvidni dohodki za obdobje zadnjih 5 let in je ugotovil, da so bili le-ti v vseh letih višji od petkratne vrednosti ponudbe (v letu 2002 le nekoliko višji in sicer 51.806.000,00 SIT). Zaradi navedenega vlagatelj meni, da bo v predmetnem postopku omenjeno podjetje tudi izbrani ponudnik, saj je bil to tudi v vseh preteklih letih. Zaradi tega vlagatelj meni, da naročnik ustvarja okoliščine, ki pomenijo osebno diskriminacijo ponudnikov, kar pa je v 7. členu ZJN-1 prepovedano. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik za dokazila o finančnem poslovanju skladno s 4. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1 predložiti obrazec BON 1/P (če ponudnik ni samostojni ponudnik) oziroma davčne napovedi za leta 2000, 2001 in 2002, če je ponudnik samostojni podjetnik. Vlagatelj meni, da je takšno dokazovanje finančne in poslovne sposobnosti v razpisni dokumentaciji diskriminatorno in v nasprotju z načelom enakopravnosti med ponudniki, določenim v 7. členu ZJN-1. Gospodarske družbe so za izpolnjevanje omenjenega pogoja dolžne predložiti obrazec BON 1/P, torej le računovodske izkaze oziroma podatke o poslovanju za leto 2002, med tem ko morajo samostojni podjetniki predložiti davčne napovedi za leta 2000, 2001 in 2002, torej davčne napovedi za 3 leta. Naročnik torej razlikuje ponudnike glede na pravno organizacijsko obliko.
Vlagatelj zahteva, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti, podrejeno pa zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer stroške takse v višini 100.000,00 SIT, svetovalne stroške v višini 90.000,00 SIT ter vse potrebne stroške nastale z revizijo (poštnina, materialne stroške).

Naročnik je z dopisom "Odločitev", št. 5/10-330/4-04, z dne 23.02.2004 (ki ga je vlagatelj prejel dne 03.03.2004), vlagatelja obvestil, da je njegov zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je pogoj doseganje petkratnega prometa upravičena zahteva za nemoteno izvajanje javnega naročila. Naročnik je skladno s 6. točko drugega odstavka 41. člena ZJN-1 določil, da je finančno in poslovno sposoben tisti ponudnik, ki je v letu 2002 (ker uradnega podatka za leto 2003 še ni) dosegel najmanj enak ali večji prihodek od petkratne ponudbene vrednosti. Ocenjena vrednost javnega naročila je 10.000.000,00 SIT. Ob poznavanju trga naročnik ugotavlja, da so stroški materiala, ki ga morajo ponudniki kupiti na trgu 7.200.000,00 SIT (okvir za torbe cca. 10.000,00 SIT, ostali materiali za torbo cca. 8.000,00 SIT). Če ponudnik v letu doseže 50.000.000,00 SIT prihodkov, je to približno 4.200.000,00 SIT mesečno. Naročnik je pri določanju finančne sposobnosti predvidel, da ima ponudnik tudi druge obveznosti (izplačilo plač zaposlenim, obveznosti iz drugih pogodb, ipd.), zato je zaradi nemotenega delovnega procesa predvidel, da je finančno sposoben le tisti ponudnik, ki lahko dokaže, da ima prihodke enake ali večje od petkratne ponudbene vrednosti. Naročnik navaja, da vlagatelj verjetno ne dosega zahtevanega prometa in ne izpolnjuje pogoja, lahko pa le-tega izpolni s skupno ponudbo (dovoljeno v razpisni dokumentaciji v poglavju 7.4). Zaradi navedenega naročnik meni, da je očitek diskriminatornosti neutemeljen. V zvezi z drugo navedbo vlagatelja naročnik navaja, da ZJN-1 v drugem odstavku 42. člena določa, da se finančno sposobnost ponudnika izkazuje z revidirano bilanco stanja ali izvlečkov iz bilance stanja ali izkazi ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja 3 leta. Naročnik navaja, da tudi zahtevani obrazec BON 1/P izkazuje podatke in kazalnike za gospodarsko družbo za zadnjih 5 let, zaradi česar meni, da ni kršil načela enakopravnosti med ponudniki.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema te odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 04.03.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah, dodaja pa, da naročnik pri določanju pogojev ni v celoti avtonomen, ampak je omejen s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti načelom enakopravnosti ponudnikov oziroma prepovedjo diskriminacije. Vlagatelj navaja, da je bil sporni pogoj prilagojen določenemu ponudniku ali ponudnikom, kar pomeni, da lahko sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila le večje družbe, hkrati pa navedeni pogoj ni neposredno povezan z dejansko sposobnostjo ponudnika, da tekoče pokriva vse stroške dobave in tekoče stroške poslovanja. Višina prihodkov po vlagateljevem mnenju ni nujno dober pokazatelj finančne sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da je naročnikova ocena o stroških materiala subjektivna, meni, da je te podatke dobil pri prejšnjem dobavitelju podjetju Galant-M d.o.o., Ljubljana, saj pri vlagatelju - dosedanjemu dobavitelju - teh podatkov naročnik ni niti iskal. Vlagatelj še navaja, da je pri njemu cena za okvir torb nižja, ostalega materiala pa nekoliko višja, ob tem da okvirje torb vlagatelj izdeluje v lastni režiji.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 5/10-330/5-04, z dne 09.03.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je v prilogi dopisa, z dne 15.03.2004, Državni revizijski komisiji posredoval fotokopijo pogodbe, št. 163/MVB, z dne 05.06.2003 ter fotokopije naročilnic, s katerimi dokazuje obstoj pogodbenega razmerja z naročnikom glede predmetnega javnega naročila, na podlagi katerega se je le-ta zavezal, da bo izdelal 340 in dodatno še 85 pismonoških torb. Vlagatelj navaja, da obveznosti do naročnika izpolnjuje tekoče v skladu s pogodbenimi obveznostmi.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni pnudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 6. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ni finančno in poslovno sposoben". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 4. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja "revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji". V zvezi z dokazovanjem pogojev iz 6. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 velja opozoriti na to, da mora naročnik navesti, katera dokazila zahteva in katere druge elemente, ki dokazujejo ponudnikovo finančno in poslovno sposobnost, mora le-ta še predložiti.

Ravnanje naročnika pri ugotavljanju finančne sposobnosti ponudnika pa ureja 45. člen ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.". Drugi odstavek 45. člena ZJN-1 torej ne določa oziroma ponavlja pogojev za izločitev ponudbe iz 41. člena ZJN-1, temveč določa ravnanje naročnika pri oddaji javnega naročila. Skladno s citiranim določilom mora naročnik pri oddaji javnega naročila ugotoviti in upoštevati tudi finančne sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila.

ZJN-1 v 12. točki 3. člena opredeljuje pogoj kot element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave, kar pomeni, da mora naročnik v skladu z določilom 41. člena ZJN-1 iz postopka izločiti ponudbo, ki zahtevanih pogojev ne izpolnjuje. Vendar pa pri določitvi pogojev naročnik ni v celoti avtonomen, pač pa je omejen s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravnosti ponudnikov oziroma prepovedi diskriminacije. Zakon namreč naročniku nalaga obveznost, da zagotovi, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja ter da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov (7. člen ZJN-1). Slednje je na temelju vloženega zahtevka za revizijo predmet odločanja v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Kot navaja vlagatelj, pomeni finančni pogoj, da morajo letni čisti prihodki v letu 2001 biti enaki ali večji od petkratne ponudbene vrednosti, prilagoditev razpisnega pogoja določenemu ponudniku ali ponudnikom, kar pomeni, da lahko sodelujejo pri javnem razpisu le večja podjetja, hkrati pa navedeni pogoj ni neposredno povezan z dejansko sposobnostjo ponudnika, da tekoče pokriva vse stroške dobave ter tekoče stroške poslovanja, kar je pogoj za nemoteno oskrbovanje naročnika. Naročnik ustreznost navedenega pogoja za presojo finančne sposobnosti ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila utemeljuje z navedbo, da gre za upravičeno zahtevo za nemoteno izvajanje javnega naročila, ob upoštevanju višine stroškov materiala, ki ga morajo ponudniki kupiti na trgu 7.200.000,00 SIT (okvir za torbe cca. 10.000,00 SIT, ostali materiali za torbo cca. 8.000,00 SIT).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ni mogoče strinjati z naročnikom, da je sposobnost ali nesposobnost ponudnika za zagotovitev finančnih sredstev za realizacijo posla mogoče presojati z višino letnih (čistih) prihodkov. Kakor utemeljeno opozarja vlagatelj, bi namreč določen ponudnik lahko izpolnjeval zahtevani pogoj, hkrati pa bi bila vprašljiva njegova plačilna sposobnost, kot posledica slabega poslovanja. Tako bi lahko ponudnik izkazoval izgubo v svojem poslovanju (kljub realizaciji v zahtevani višini podjetje ne bi s prihodki pokrivalo vseh odhodkov), nadalje bi lahko iz večje predhodne realizacije tudi izvirale večje neizterljive terjatve, kar ima negativni vpliv na finančni tok v podjetju. Vse navedeno pa bi se lahko tudi odrazilo v neprimerni kapitalski ustreznosti virov sredstev, ki jih podjetje uporablja pri svojem poslovanju (razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, ki je izkazano v bilanci stanja), kar bi lahko ogrožalo njegovo sposobnost za financiranje izvedbe javnega naročila iz lastnih ali/in tujih finančnih virov. Nasprotno pa je lahko ponudnik, ki ne izkazuje realizacije v preteklem letu v zahtevanem znesku, sposoben zagotoviti financiranje razpisanega posla, saj bi na primer lahko imel na razpolago več lastnih finančnih sredstev kot prej naveden ponudnik, zaradi višje stopnje dobičkovnosti prihodkov oziroma realizacije (dobiček/prihodki), kar neposredno povečuje razpoložljivost finančnih sredstev in s tem tudi plačilno sposobnost. Nadalje bi lahko ponudnik izkazoval primerno kapitalsko ustreznost virov sredstev, ki jih uporablja pri poslovanju (razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, ki je izkazano v bilanci stanja), kar povečuje možnost za financiranje izvedbe javnega naročila ob uporabi lastnih finančnih virov in/ali tujih finančnih virov.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pritrjuje vlagatelju, da ni nujno, da imajo višji letni prihodki za posledico tudi večje zagotovilo za finančno sposobnost izvedbe javnega naročila in da postavljeni finančni pogoj ni zagotovilo, da je ponudnik sposoben tekoče pokrivati vse stroške materiala in nemoteno oskrbovati naročnika ter nadalje, da lahko ponudnik svojo finančno sposobnost izkazuje na več načinov, ne samo z višino ustvarjenega prometa (drugo premoženje, vrednostni papirji, nepremičnine, bančni depoziti, krediti, akreditivi, garancije, nabava materiala z avansi in podobno). Namreč, kot je že prej prikazano, ni nujno, da ima višja realizacija za posledico tudi večje zagotovilo za finančno sposobnost izvedbe javnega naročila. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je vlagatelj dosedanji (aktualni) dobavitelj predmetnega blaga, kar je razvidno iz pogodbe med naročnikom in njim, št. 163/MVB, z dne 05.06.2003, na podlagi katere se je vlagatelj zavezal naročniku, da mu bo dobavil 340 kosov in iz naročilnice, na podlagi katere se je zavezal dobaviti še dodatno 85 torb za pismonoše. Glede na to, da naročnik v revizijskem postopku ni oporekal kvalitetni izvedbi omenjenega javnega naročila, niti ni za kaj takega predložil dokazov, gre ugotoviti, da je mogoče predmetno javno naročilo uspešno izvesti tudi ob manjših letnih (čistih) prihodkih kot je petkratna ponudbena vrednost v postopku oddaje javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji postavi finančne pogoje za izvedbo javnega naročila ob upoštevanju zahtevnosti in obsega javnega naročila, vendar pa mora pri tem ravnati na način, da neupravičeno ne omejuje konkurence med ponudniki. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi bilo torej dopustno tisto omejevanje konkurence med ponudniki, ki bi imelo za podlago objektivno preverljive razloge. Nasprotno pa je vlagatelj v tem revizijskem postopku na objektivno preverljiv način dokazal, da je sporni finančni pogoj postavljen nerealno, zaradi česar je v postopku oddaje javnega naročila onemogočeno sodelovanje tistim ponudnikom, ki imajo nižje letne prihodke od petkratne ponudbene vrednosti, čeprav lahko le-ti prav tako uspešno izvedejo predmetno javno naročilo.

Državna revizijska komisija poleg ugotovljene kršitve, da sporni finančni pogoj vsebuje prepovedane elemente diskriminatornosti, ugotavlja, da je utemeljena tudi vlagateljeva navedba, da je naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji le-tega opredelil na različen način. Naročnik je namreč v objavi javnega razpisa v točki 13. med drugim navedel, da mora ponudnik izpolnjevati pogoj, da so "letni prihodki v letu 2002 enaki ali večji od petkratne vrednosti ponudbe", v razpisni dokumentaciji pa je med izločitvenimi pogoji v točki 6.1 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil pogoj "letni čisti prihodki v letu 2001 niso enaki ali večji od petkratne ponudbene vrednosti". Med objavo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo je torej prišlo do neskladja tako v sami vsebini (letni čisti prihodki/letni prihodki), kot tudi v zahtevanem časovnem obdobju (leto 2001/2002), kar je v nasprotju z določilom prvega odstavka 41. člena ZJN-1, kjer je določeno, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Naročnik je namreč dolžan pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere bodo ponudniki lahko oddali pravilno ponudbo (arg. prvega odstavka 23. člena ZJN-1). Glede na izključno naravo pogojev je potrebno zagotoviti, da so le-ti nedvoumno in jasno določeni, česar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče trditi. To je omogočeno namreč le v primeru, da so pogoji v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji nesporno določeni enako.
V zvezi z drugo navedbo vlagatelja, da je naročnik za dokazila o finančnem poslovanju skladno s 4. točko drugega odstavka 42. člena ZJN-1 zahteval predložitev obrazca BON 1/P (če ponudnik ni samostojni podjetnik) oziroma davčne napovedi za leta 2000, 2001 in 2002, če je ponudnik samostojni podjetnik, kar naj bi bilo po vlagateljevem mnenju diskriminatorno in v nasprotju z načelom enakopravnosti med ponudniki, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta neutemeljena. BON-1 obrazec namreč vsebuje tudi podatke in kazalnike iz računovodskih izkazov, ki obsegajo informacije za obdobje zadnjih 5 let poslovanja gospodarske družbe in nudijo vpogled v njeno velikost, finančno stabilnost in uspešnost. Obrazec BON-1P, ki ga je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval v točki P5.1 naročnik, vsebuje namreč še več podatkov o finančnem poslovanju posamezne gospodarske družbe, kot jih vsebuje obrazec BON-1. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je neutemeljena navedba vlagatelja, da je naročnik s tem, ko je zahteval za gospodarske družbe obrazec BON-1P samo za leto 2002, za samostojne podjetnike pa davčne napovedi za 3 leta (zahtevano v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki P5.2a), postavil samostojne podjetnike v neenakopraven položaj in jih neupravičeno diskriminiral, saj so, kot je obrazloženo zgoraj, iz obrazca BON-1P razvidni podatki o poslovanju gospodarske družbe za zadnjih 5 let.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri postavitvi spornega finančnega pogoja v zvezi z letnimi (čistih) prihodki ponudnika, ki morajo biti enaki oziroma večji od petkratne ponudbene vrednosti naročila, kršil določila ZJN-1 in predvsem temeljni načeli javnega naročila in sicer načelo enakopravnosti med ponudniki, določeno v 7. členu ZJN-1 in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, določeno v 5. členu ZJN-1.

Glede na to, da je ugotovljeno neskladje med definicijo spornega pogoja v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, je potrebno skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti. Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da v morebitnem ponovnem postopku oddaje javnega naročila ravna skladno z ugotovitvami iz tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov takse v višini 100.000,00 SIT, ter stroške svetovanja v višini 90.000,00 SIT ter vse potrebne stroške nastale z revizijo (poštnina, materialne stroške). Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 100.000,00 SIT. Zahteva za povrnitev svetovalnih stroškov v višini 90.000,00 SIT se zavrne, ker ni najti pravne podlage za ugoditev takšni zahtevi, zahteva za povračilo poštnine oziroma materialnih stroškov pa iz razloga, ker jih vlagatelj ni natančneje specificiral.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 18.03.2004


mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- Nevenka Jerič s.p., Izdelovanje usnjene galanterije in zaščitnih sredstev, šolska ulica 29, Zgornja Polskava,
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran