018-057/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za dobavo in montažo standardne medicinske opreme za Onkološki inštitut Ljubljana in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15.4.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Preostanek založenega zneska za izvedbo dokaza z izvedencem v višini 100.000,00 SIT se vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 82-83/03, z dne 22.8.2003, pod št. objave Ob-100641, objavil javni razpis za izvedbo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, ki ga je zaključil z izdajo obvestila o zavrnitvi vseh ponudb (dokument, št. 3511-4/2002-254 z dne 16.10.2003), in sicer z obrazložitvijo, da je v skladu s 76. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) postopek zaključil kot neuspešen, saj ni prejel dveh pravilnih in samostojnih ponudb. V tem dokumentu je naročnik še navedel, da bo vse ponudnike pozval k postopku s pogajanji po 20. členu ZJN-1.

Dne 5.11.2003 je naročnik sprejel sklep, št. 3511-4/2002-263, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Z dopisom, št. 3511-4/2002-264, z dne 10.11.2003, pa je naročnik vse ponudnike, ki so predložili ponudbe v prejšnjem razveljavljenem odprtem postopku, povabil k oddaji ponudbe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 27.11.2003, je razvidno, da so ponudbo predložili trije ponudniki, ki jih je naročnik z dopisom, št. 3511-4/2002-275, z dne 1.12.2003, povabil na ogled opreme, združen s pogajanji.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 22.12.2003, v katerem navaja, da je iz zapisnika o pogajanjih z dne 15.12.2003 razvidno, da je naročnik ugotovil, da nekaj vlagateljevih artiklov (bolniška postelja in posteljni vložek, posteljna ograjica, zložljivo konzolno ležišče za klizme-nego, nočna omarica) ne ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato je naročnik vlagatelju postavil nov rok za predstavitev pomanjkljive opreme (ki se je iztekel dne 22.12.2003 ob 10.00 uri), sicer bo štel, da vlagatelj odstopa od pogajanj. Vlagatelj vztraja pri svojem mnenju, ki ga je podal že na zapisnik o pogajanjih, da je naročniku ponudil funkcionalno opremo v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da je njegov dobavitelj medicinske opreme, katerega nočno omarico je vlagatelj ponudil v svoji ponudbi, izdelal in razvil izključno za predmetni javni razpis. Pri tem je upošteval vse tehnične zahteve, navedene v točki 15.4.14. razpisne dokumentacije, ni pa mogel povsem slediti sistemu zlaganja servirne mizice v nočno omarico, saj je moral upoštevati avtorske pravice in patentno zaščito izdelka proizvajalca Malvestio, Italija, ki ima, kot navaja vlagatelj, po njegovem vedenju edini takšno rešitev. Vlagatelj dodaja, da je identičen model naročniku ponudil že v predhodnem razpisu, pa naročnik ni ugovarjal ustreznosti opreme. Vlagatelj navaja, da nočna omarica s servirno mizico funkcionalno povsem ustreza namenu uporabe, ki ga je predvidel naročnik, in da servirna mizica služi pacientu pri hranjenju ali podobnih opravilih na bolniški postelji oziroma jo lahko uporablja tudi na invalidskem vozičku. Poleg tega ob uporabi in prevažanju ponujene servirne mizice nočne omarice ni potrebno premikati in lahko ostane popolnoma na mestu. Po vlagateljevem mnenju to pomeni, da je komplet celo bolj funkcionalen od zahtevanega, saj bo mogoče še bolj optimalno izkoristiti majhen prostor med posteljami. Zahtevani način zlaganja mizice v nočno omarico zahteva več prostora od sistema zlaganja, kot ga ponuja vlagatelj, v skrajnem primeru celo premikanje postelje, kar pa ni v interesu naročnika ali pacientov, zatrjuje vlagatelj.
Vlagatelj se tudi ne strinja z očitkom naročnika glede uporabe posteljne končnice tudi kot odlagalne police. V primeru vzorca bolniške postelje, ki ga je predložil vlagatelj, je posteljna stranica samostojna enota, kot takšna odstranljiva v primeru potrebe, pri čemer bolniška postelja nudi tudi možnost odlaganja posteljnine ali drugega tekstila na v ta namen predvideno izvlečno odlagalno polico. Vlagatelj poudarja, da je odlagalna polica namenjena izključno odlaganju posteljnine in drugega tekstila, zato je celo bolj funkcionalna od zahtevanega. Spuščanje posteljne končnice namreč sploh ni potrebno, poleg tega pa je v primeru transporta bolnika priporočljivo, da končnica služi svojemu primarnemu namenu, to je zaščiti pred trki z drugimi predmeti in s tem povezanimi dodatnimi poškodbami bolnikov. Posteljna končnica služi tudi kot ročaj za prevažanje, pri čemer, če je spuščena, prevažanja ne omogoča. Odlagalna polica, kakršno ima vlagateljeva bolniška postelja, prevažanje omogoča, poleg tega pa omogoča tudi odlaganje posteljnine ali drugega tekstila v skladu s pričakovanji naročnika. Glede očitka naročnika v zapisniku s pogajanj, da naj posteljne ograjice ne bi bilo možno enostavno sneti, kar naj bi oteževalo uporabo, vlagatelj pojasnjuje, da je predložena bolniška postelja služila le kot vzorec in ni bila ustrezno nastavljena. Vzorca ni mogoče enačiti z novo opremo, ki bi jo ob morebitnem naročilu vlagatelj tudi dobavil. V primeru nove postelje je snemanje posteljne ograjice preprosto opravilo, če so naročnikovi kadri ustrezno usposobljeni.
V nadaljevanju vlagatelj od naročnika zahteva, da v primeru, če meni, da vlagateljeva ponujena oprema ne ustreza razpisni dokumentaciji, predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, saj je na njegovi podlagi mogoče ponuditi zgolj bolniško posteljo in servirno mizico z nočno omarico proizvajalca Malvestio, Italija. Zlaganje servirne mizice v nočno omarico namreč pomeni, da je na trgu le en proizvajalec, ki je sposoben izdelati in dobaviti takšno zlaganje, zaradi česar je, zatrjuje vlagatelj, konkurenca onemogočena, edino merilo najnižje cene pa popolnoma razvrednoteno. Vlagatelj očita naročniku kršitev 32. člena ZJN-1, saj bi moral navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec obvezno dodati navedbo "ali podobno", česar pa naročnik ni storil. Da je bil predmetni javni razpis prilagojen ponudnikom proizvajalca Malvestio, Italija, je vlagatelj ugotovil šele po pogajanjih, z dne 15.12.2003, in ko je prelistal spletne strani navedene družbe. Vlagatelj ugotavlja, da je zahteva naročnika, da je konstrukcija postelje obdelana in zaščitena po posebnem termostatičnem načinu s polivretanskim prahom pri temperaturi 180° C, debelina nanosa pa najmanj 70 mikronov, povzeta po stavku, ki ga je vlagatelj našel na spletni strani prej omenjenega proizvajalca. Tudi oba preostala ponudnika sta v predmetnem postopku ponudila opremo proizvajalca Malvestio, Italija.
Vlagatelj nadalje očita naročniku kršitev 4. člena ZJN-1, saj bi v primeru, če bi opremo vlagatelja ocenil kot funkcionalno ustrezno, privarčeval približno 30.000.000,00 SIT, pri tem pa bi dobil opremo, ki je bolj funkcionalna od zahtevane. Z javnim razpisom je naročnik kršil tudi načelo zagotavljanja konkurence in načelo enakopravnosti ponudnikov. Poleg tega pa naj bi bil po vlagateljevem mnenju kršen tudi 73. člen ZJN-1, saj naročnik svoje odločitve, da odpiranje ponudb ne bo javno, ni objavil v objavi javnega naročila. Vlagatelju po končanem postopku odpiranja ponudb v treh dneh tudi ni bil poslan zapisnik o odpiranju ponudb, kar pomeni kršitev 75. člena ZJN-1.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno ovrednoti in oceni ponudbo vlagatelja ter deloma razveljavi postopek oddaje javnega naročila s pogajanji na način, da ponudbo vlagatelja oceni kot pravilno, primerno in sprejemljivo, podrejeno pa, da postopek oddaje javnega naročila s pogajanji v celoti razveljavi. Poleg tega vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, ki jih je imel z zahtevkom za revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za takso ter 240.000,00 SIT za stroške odvetnika (2000 točk z 20% DDV), skupaj torej 340.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 3511-4/2002-282, z dne 24.12.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, Državna revizijska komisija pa je na podlagi vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (dokument z dne 5.1.2004) izdala sklep, št. 018-5/04-23-180, z dne 23.1.2004, s katerim je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo (dokument, št. 3511-4/2002-282, z dne 24.12.2003) in naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je dne 16.2.2004 izdal nov sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je po ponovnem preverjanju dokumentacije ugotovil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepravilna, saj ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije. Oprema, ki jo vlagatelj ponuja pod šifro 15.4.14. Nočna omarica nima vložka za odlaganje steklenic iz ABS mase, servirna konzolna mizica se ne izvleče iz omarice in se jo ne shrani v omarico, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji in ne omogoča vsestranske uporabnosti. Naročnik navaja, da želi vlagatelj prikazati, da je ponujeni komplet celo bolj funkcionalen od zahtevanega, saj optimalno izkorišča razpoložljiv prostor med posteljami, naročnik pa ugotavlja, da servirna mizica zaradi svojega širokega loka, ki objame omarico, omarici ne dopušča, da je postavljena tik ob steni, če pa želimo omarico povleči k bolniški postelji, je treba najprej premakniti omarico od stene proč, da lahko odpeljemo servirno mizico k postelji. Navedeno manevriranje zahteva večje bolniške sobe, kar pomeni, da s kompletom, ki ga ponuja vlagatelj, ni mogoče izkoristiti malo razpoložljivega prostora med posteljami, je pa podana večja možnost, da se poškodujejo stene bolniške sobe, zatrjuje naročnik. Naročnik tudi ugotavlja, da se servirna mizica zaradi loka lahko uporablja le z leve strani, tako da niso podani elementi vsestranske uporabnosti. Naročnik je tudi dodatno preverjal analizo trga in ugotovil, da ustrezno nočno omarico, kot je zahtevana v razpisni dokumentaciji, ponujajo naslednja podjetja: Famed, C.L.A. S.p.a. Italy, Favero S.p.A., Conti S.p.A in druga. Zaradi širokega trga na področju izdelovanja nočnih omaric, kot jo zahteva naročnik, niso podani elementi diskriminatornosti, meni naročnik. Potreba naročnika po nočni omarici temelji na želji, da lahko zgornja polica nočne omarice ves čas služi kot odlagalna polica, kamor je mogoče namestiti vrče s tekočino, kozarce in skodelico, nanjo pa se lahko odloži tudi taso z infuzijskimi tekočinami. Ko potrebujemo servirno mizico, jo le izvlečemo iz nočne omarice, navaja naročnik, in dodaja, da vlagateljeva nočna omarica tega ne omogoča, saj mora vse našteto stati na polici servirne mizice in je polica nočne omarice praktično neuporabna ali pa je potrebno prestavljanje iz police servirne mizice vsakokrat, ko servirno mizico uporabljamo, kar pomeni izgubo časa. Glede na navedeno naročnik pojasnjuje, da so vsi elementi, ki so zahtevani med tehničnimi specifikacijami, z vidika naročnikovih potreb opravičljivi tako, da konkretnejša pojasnitev ni mogoča.
Naročnik dalje navaja, da ima bolniška postelja, ki jo ponuja vlagatelj, sicer res ozko izvlečno poličko v približni širini 25 cm in lahko kot takšna služi le shranjevanju krmilne aparature za prilagajanje ležišča bolniške postelje zahtevanim položajem. Če bi jo uporabili za odlaganje posteljnine med postiljanjem bolniške postelje, bi se le-ta vlekla po tleh, kar je iz higienskih razlogov nedopustno. Naročnik je med tehničnimi specifikacijami pod šifro 15.1.2. zahteval, da sta vzglavna in vznožna polica izdelani tako, da se ju lahko zelo enostavno odstrani in da je mogoče vznožno stranico uporabiti kot odlagalno polico. Navedeni element zložljive posteljne končnice, ki se lahko uporablja pri vzglavnem ali vznožnem delu bolniške postelje, služi za podaljšanje ležišča (ko pacient leži na postelji), za uporabo RTG aparata v C loku (ali druge aparature) ali za odlaganje posteljnine. Bojazen po opustitvi varnostnega vidika je zato odveč, trdi naročnik, saj se bolniško posteljo premika izključno s končnico postelje v navpični funkciji. Predstavnika vlagatelja sta na ogledu opreme (dne 15.12.2003) poskušala odstraniti posteljno ograjico, toda brez uspeha. V zahtevku za revizijo želi vlagatelj sedaj prikazati, navaja naročnik, da je predstavljena postelja služila le kot vzorec in da ni bila ustrezno nastavljena, pri čemer vzorca ni mogoče enačiti z novo opremo, ki bi jo dobavil vlagatelj. Naročnik ocenjuje, da bi ravno pri vzorcu moralo potekati enostavno snemanje in nameščanje, saj je bila ograjica že večkrat nameščena oz. sneta, kar običajno pomeni tudi lažjo montažo. Po mnenju naročnika bi bilo potrebno vsakič uporabiti mehansko orodje ali poiskati dodatno pomoč pri moškem zdravstvenem osebju, ki pa ga je med osebjem zdravstvene nege zanemarljivo malo. V razpisni dokumentaciji je bila zahtevana enostavna uporaba ravno zato, ker je načrtovano manjše število ograjic kot bolniških postelj. Naročnik je tudi za bolniške postelje opravil analizo trga in ugotovil, da ustrezne postelje ponujajo Stiegelmeyer Gmbh & Co.KG, in sicer modela Sicuro in Sicuro-plus, nato Hillrom-Services, Inc., Malvestio in drugi.
Naročnik meni, da se vlagatelj zaveda, da ponuja opremo, ki odstopa od načina specifikacije v razpisni dokumentaciji. Naročnik je pričakoval, da se bo vlagatelj pošteno pogajal, po ugotovitvi o neustreznosti opreme pa od naročnika zahteva razveljavitev razpisa oz. ga napeljuje, da oceni njegovo opremo za funkcionalno ustrezno, saj bi tako privarčeval približno 30.000.000,00 SIT. Naročnik navaja, da zaradi spoštovanja pravil javnega naročanja takšne odločitve ne more sprejeti, saj ne glede na morebitno ekonomsko ugodnost ali načelo gospodarnosti ne sme izbrati ponudbe, ki ji je mogoče očitati neizpolnjevanje ene ali več zahtev razpisne dokumentacije. Ravno zaradi navedenega vlagateljeva ponudba ni bila izbrana v prejšnjih treh postopkih, ker ni bila skladna ne z zakonskimi predpisi ne z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Naročnik nadaljuje, da je v postopku s pogajanji od vseh udeležencev pričakoval, da bodo ponudili ustrezno in sodobno opremo, saj jo bo uporabljal naslednjih 30 let in svojih zahtev ne more prilagajati predlogom ponudnika, ki ne bo priznal neustreznosti opreme. Strokovna komisija naročnika je v postopku preverjala kakovost in ustreznost ponujene opreme. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpostavlja druge opreme, ki je bila kot takšna tudi spoznana za neustrezno, ker šteje, da mu je ni treba predstaviti (ker gre za spreminjanje razpisne dokumentacije), saj le-ta ni bila zajeta v osnovni razpisni dokumentaciji, kaže na vlagateljev neprofesionalen pristop in odnos do naročnikovih potreb, navaja naročnik. V postopku s pogajanji imata tako naročnik kot vlagatelj možnost, da medsebojno usklajujeta pogoje, ki bodo narekovali sklenitev bodočega pravnega posla, vlagatelj pa je po oceni naročnika s svojim ravnanjem to usklajevanje odklonil.
Glede očitkov o kršitvi 73. in 75. člena ZJN-1 naročnik navaja, da je vlagatelj očitno pozabil, da se je odprti postopek, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 82-83/03, pravnomočno zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb. Tako kot preostala ponudnika je tudi vlagatelj na javnem odpiranju ponudb, ki se je odvijalo dne 19.9.2003, prejel zapisnik, kar je s podpisom potrdil predstavnik vlagatelja. Naročnik dodaja, da je predmetni postopek s pogajanji nov postopek oddaje javnega naročila, ki se je začel po pravnomočnem zaključku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, zato procesna dejanja, izvedena v prejšnjem neuspešnem postopku, v tem postopku ne morejo imeti pravnih učinkov.
Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema tega dopisa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 1.3.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj navaja, da naročnik v pretežnem delu svojega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo utemeljuje neprimernost vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj meni, da gre za vprašanja, glede katerih bi bilo smiselno opraviti ogled ali pridobiti izvedensko mnenje.
Vlagatelj nadaljuje, da ima ponujena nočna omarica (artikel št. 15.4.14) vložek za odlaganje steklenic iz ABS mase na eni izmed zunanjih stranskih sten. Ker je omarico mogoče uporabljati z obeh strani, je le od postavitve v prostor odvisno, ali gre za levo ali desno steno, na katere zunanji strani je vložek za odlaganje steklenic iz ABS mase.
Servirna konzolna mizica se sicer ne izvleče iz omarice, vendar je v stanju neuporabe integralni del nočne omarice, pri čemer ni potrebno, da se najprej premakne nočna omarica, da bi se servirna mizica vzpostavila v samostojno funkcijo, nadalje navaja vlagatelj. Dovolj je, da je nočna omarica postavljena ob steno, servirna mizica pa ob njo tako, da je lok servirne mizice pred kolesi nočne omarice. Ob taki postavitvi je uporabnost nočne omarice neokrnjena, servirna mizica pa vselej v zmožnosti funkcioniranja. Navedbe o potrebnem prostoru za premik in nevarnosti poškodovanja sten ter dodatnem naporu medicinskega osebja so po mnenju vlagatelja brezpredmetne. Vlagatelj dodaja, da se servirna površina servirne mizice enostavno zloži ob navpični nosilec in da je tak položaj eden od dveh načinov hrambe ob omarici, zato je tudi navedba o neuporabnosti odlagalne površine na nočni omarici brezpredmetna. Po mnenju vlagatelja tudi ne drži, da servirne mizice ni mogoče uporabljati z leve in desne strani, če se le pravilno pripelje pred bolnika.
Glede električne postelje vlagatelj navaja, da ima ta artikel pod vznožno polico dodatno izvlečno poličko približnih dimenzij 50x25 cm, ki ob prostoru za hrambo krmilne aparature lahko izpolnjuje tudi funkcijo odlagalne površine. Krmilna aparatura se namreč enostavno namesti na vznožno stranico, izvlečna polička pa se uporabi za odlagalno površino. Vlagatelj je simuliral odlaganje posteljnine ter ugotovil, da povsem ustreza želenemu.
Opremo, ki jo ponuja vlagatelj, ni mogoče enačiti ne z običajno posteljo ne z bolniškimi posteljami starejše izvedbe, nadaljuje vlagatelj, in dodaja, da je prav zato ves čas opozarjal, naj z opremo rokuje le posebej usposobljen kader, kar je hkrati zahteva naročnika. Pristop dveh zdravniških sester po enkratnem opazovanju se niti ni mogel izteči drugače, kot se je, trdi vlagatelj.
Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da primernost opreme ter njeno funkcionalnost v smislu razpisne dokumentacije oceni preko ogleda ali postavi ustreznega izvedenca. Vlagatelj ponavlja, da v celoti izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, da ponujene rešitve presegajo zahtevani okvir v smislu funkcionalnosti in da je ponujeno za naročnika cenejše. Vlagatelj tudi meni, da je očitek o odstopu od načela gospodarnosti utemeljen. Prav tako je po njegovem mnenju nesporen očitek diskriminatornosti, saj je nenavadno, da ob tako širokem trgu, kot ga navaja naročnik, preostala dva ponudnika ponujata identično opremo proizvajalca Malvestio, Italija. Vlagatelj navaja, da so našteti proizvajalci medicinske opreme res prisotni na trgu, vendar so po mnenju vlagatelja njihove rešitve manj primerne od ponujenih. Navedeno in zgodovina predmetnega razpisa kaže na namen naročnika, da postopek oddaje javnega naročila ponavlja toliko časa, dokler ne bo izbran že vnaprej znan ponudnik z že vnaprej določeno opremo, še navaja vlagatelj.
Vlagatelj ob že navedenih stroških postopka uveljavlja še stroške sestave obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk in DDV, kar znaša 6.600,00 SIT, prav tako pa glede na uspeh v postopku uveljavlja plačilo stroškov za izvedenca.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 3511-4/2002-294, z dne 5.3.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V dopisu naročnik odgovarja na nekatere vlagateljeve navedbe iz obvestila o nadaljevanju postopka.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. 018-57/04-23-495, z dne 12.3.2004, za izvedenca v predmetnem revizijskem postopku imenovala prof. dr. Črta Marinčka, dr. med., Vodovodna 3, Ljubljana (v nadaljevanju: izvedenec). Izvedencu je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno in tehnično dokumentacijo, zapisnike s pogajanj, vloge vlagatelja in dodatna pojasnila naročnika, zahtevek za revizijo, odločitev o zahtevku za revizijo, obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izvedbo dokaza z izvedencem v znesku 300.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.3.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma v višini 300.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je izvedensko mnenje prejela dne 7.4.2004 in ga v skladu z drugim odstavkom 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP) istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.

Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji izvedenskega mnenja je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dokument št. 3511-4/2002-263, z dne 5.11.2003) je razvidno, da je naročnik po neuspešnem odprtem postopku na podlagi 1. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 začel postopek s pogajanji brez predhodne objave. Postopek s pogajanji je tisti postopek, pri katerih se naročnik pogaja z dobavitelji ali izvajalci o svoji izbiri in pogodbenih določilih (8. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Bistvena značilnost postopka s pogajanji je, da naročnik vsebine posla v (morebitni) razpisni dokumentaciji ne opredeli dokončno, kot to velja za odprti ali omejeni postopek, pač pa pogoje, tehnične zahteve in vsebino samega posla usklajuje z udeleženci pogajanj. V postopku s pogajanji ni toliko formalnosti, kot v odprtem ali omejenem postopku, večina institutov javnega naročanja (začetek postopka, objava, razpisna dokumentacija, odpiranje ponudb itd.) pa se v tem postopku uporablja smiselno in prilagojeno. Naročnik v postopku s pogajanji praviloma pripravi okvirno razpisno dokumentacijo, pri čemer se lahko njene posamezne določbe in zahteve do določene mere prilagajajo poteku pogajanj. Tudi za ponudbeno dokumentacijo, pripravljeno na podlagi okvirne razpisne dokumentacije, ne velja absolutno načelo nespremenljivosti, saj je bistvo pogajanj prav v medsebojnem informiranju o stališčih do različnih sestavin pogodbe in usklajevanju volje strank.

V zvezi z oblikovanjem tistih zahtev razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na sam predmet javnega naročila, gre ugotoviti, da ZJN-1 načeloma ne posega v določanje potreb naročnika, na podlagi katerih le-ta opredeli posamezne elemente predmeta javnega naročila. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, katere so jim bile zaupane s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja zaupane jim dejavnosti. Oblikovanje potreb naročnika je zato po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje dejavnosti naročnika ter je tako stvar naročnikovih poslovnih odločitev, v katere pa pravila o javnem naročanju ne morejo neposredno poseči. Naročnik ima tako vso pravico, da sam odloča o tem, kakšne tehnične značilnosti posameznih proizvodov bo zahteval, saj bo navsezadnje le on v celoti odgovoren za funkcionalnost in varnost razpisanih proizvodov. Ne glede na to pa gre pripomniti, da mora naročnik pri pripravi okvirne razpisne dokumentacije ter pri usklajevanju njenih pogojev in tehničnih zahtev predmeta javnega naročila spoštovati temeljna načela javnega naročanja, ki se kažejo v zagotavljanju konkurence med ponudniki, transparentnosti celotnega postopka ter spoštovanju enakopravnosti ponudnikov, posamezne tehnične zahteve in njihova usklajevanja pa morajo biti skladne tudi z določbami členov 31 do 40 ZJN-1, ki določajo splošna pravila glede določitve tehničnih elementov javnega naročanja. Pri pripravi razpisne dokumentacije in njenem usklajevanju mora torej naročnik ob upoštevanju svojih potreb in možnosti ponudnikov spoštovati kogentna določila ZJN-1, posameznih pogojev in tehničnih zahtev pa ne sme določiti oz. modificirati tako, da bi jim bilo mogoče očitati neupravičeno diskriminatornost do posameznih ponudnikov. Ob tem velja pripomniti, da mora naročnik spoštovati tudi določbo 20. člena ZJN-1, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije (iz neuspešnega odprtega postopka) bistveno ne smejo spremeniti, pri čemer je treba vprašanje bistvenosti sprememb presojati z vidika morebitnih sprememb glede števila ali primernosti pridobljenih ponudb, v konkretnih primerih pa je treba upoštevati tudi naravo predmeta javnega naročila, časa izvedbe ali položaja ponudnikov na relevantnem trgu.

Kot je bilo že omenjeno, se posamezni instituti javnega naročanja v postopku s pogajanji uporabljajo smiselno oz. jih je treba do določene mere prilagoditi. To velja tudi za institut primerne oz. pravilne ponudbe, ki je v skladu z 19. oz. 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti vsem tehničnim specifikacijam oz. da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Glede na bistveno značilnost postopka s pogajanji, ki je v tem, da se ponudbena dokumentacija do določene mere lahko prilagaja poteku pogajanj, gre ugotoviti, da je v postopku s pogajanji neprimerna oz. nepravilna tista ponudba, ki ne ustreza tehničnim specifikacijam, pri katerih pogajanja bodisi niso dopustna bodisi niso mogoča bodisi stranke glede njihove vsebine ne dosežejo soglasja o posameznih zahtevanih ali ponujenih elementih tehničnih specifikacij. Ponudbo, ki je nepravilna, pa mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrniti.

Vlagatelj v uvodu zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik za nekaj njegovih artiklov (bolniška postelja in posteljni vložek, posteljna ograjica, zložljivo konzolno ležišče za klizme-nego, nočna omarica) ugotovil, da ne ustrezajo vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročniku ponudil funkcionalno opremo v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, pa v nadaljevanju zahtevka za revizijo konkretizira svoje trditve le za tri artikle, in sicer za nočno omarico s servirno mizico (artikel št. 15.4.14.), električno bolniško posteljo (artikel št. 15.1.2.) ter posteljno ograjico (artikel št. 15.4.17.). V skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva, hkrati pa jih mora konkretizirati in za njih ponuditi dokaze. To od njega ne zahteva le 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, temveč tudi 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki postavlja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral glede na posamezne artikle in zahtevane tehnične specifikacije ter za njih ponudil dokaze, ni pa vsebinsko obravnavala tistih navedb, kjer vlagatelj podaja le splošno oceno o ustreznosti njegove opreme.

Glede tehnične ustreznosti bolniške opreme, ki jo je ponudil vlagatelj, je Državna revizijska komisija izvedla dokaz z izvedencem, ki je o vlagateljevi nočni omarici s servirno mizico podal naslednje mnenje:

"1. V zvezi s točko 15.4.14 vlagatelj ponuja dve samostojni enoti in sicer:

a) bolniško omarico na kolesih z možnostjo obojestranske uporabe, s stranskim vložkom iz ABS mase za odlaganje steklenic, predalom, vmesno polico in omarico z (dvojnimi) vrati.
b) samostojno servirno konzolno mizico na kolesih. Ko je polica zložena, stoji na desni strani omarice, za uporabo pa jo je potrebno potegniti od omarice in ustrezno nastaviti višino in naklon, po uporabi pa zložiti in poriniti nazaj. Nočne omarice pri tem ni potrebno premikati.

Besedilo točke 15.4.14 razpisne dokumentacije govori najprej o bolniški omarici z integrirano konzolno servirno mizico, v zaključku iste točke pa opisuje servirno konzolno mizico kot samostojno enoto. Ti zahtevi si med seboj nasprotujeta.

Vlagatelj je ponudil nočno omarico in servirno mizico, kar ponuja kot ločena artikla tudi proizvajalec Malvestio iz Italije. Nisem našel dokazov za patentno zaščito omenjenih artiklov s strani italijanskega proizvajalca in tudi ponudbe različnih proizvajalcev so možne.

Bolniška omarica je lahko postavljena tik ob steno, če pa pri tem želimo omarico povleči k bolniški postelji je potrebno najprej nekoliko odmakniti servirno mizico. Tovrstno manevriranje bolniške omarice in servirne mizice zahteva večji prostor kot v primeru bolniške omarice z integrirano (vdelano) servirno mizico. Vendar pa zato možnost poškodovanja bolniške stene ni večja ob predpostavki, da je v bolniški sobi med posteljami toliko prostora, kot to zahtevajo predpisi o preprečevanju bolnišničnih okužb.

V osnovnem položaju stoji servirna mizica zložena na desni strani omarice, pri tem je uporaba zgornje police nočne omarice možna le z leve strani. Zgornja polica nočne omarice lahko ves čas služi kot odlagalna polica, saj je potrebno servirno mizico po uporabi zložiti in namestiti v osnovni položaj z zloženo servirno mizico na desni strani. Proizvajalec običajno ponudi možnost zlaganja servirne mizice na levi ali desni strani."

Iz citiranega izvedenskega mnenja je razvidno, da nočna omarica s servirno mizico, ki jo ponuja vlagatelj, izpolnjuje tehnične specifikacije, ki so določene v točki 15.4.14. razpisne dokumentacije, razen zahteve po integrirani konzolni servirni mizici. Vlagateljeva nočna omarica je na kolesih, ima možnost obojestranske uporabe, opremljena je s predalom, vmesno polico in omarico z dvojnimi vrati ter stranskim vložkom iz ABS mase za odlaganje steklenic. Glede elementa vsestranske uporabnosti servirne konzolne mizice gre najprej ugotoviti, da ga naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančneje opredelil. Iz izvedenskega mnenja pa je razvidno, da trditve naročnika iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ki se očitno nanašajo na element vsestranske uporabnosti, ne držijo. Izvedenec je namreč ugotovil, da je bolniška omarica lahko postavljena tik ob steno in da je treba servirno mizico nekoliko odmakniti, če želimo omarico povleči k bolniški postelji. Tak manever sicer zahteva večji prostor kot v primeru bolniške mizice z integrirano servirno mizico, vendar pa možnost poškodovanja bolniške stene ni večja, če je v bolniški sobi med posteljami toliko prostora, kot to zahtevajo področni predpisi. Ob tem velja pripomniti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel tolerančnih pragov za posamezne dimenzije artiklov. Glede elementa vsestranske uporabnosti je izvedenec še ugotovil, da stoji servirna mizica v osnovnem položaju zložena na desni strani omarice, pri čemer je uporaba zgornje police nočne omarice možna le z leve strani, zgornja polica nočne omarice pa lahko ves čas služi kot odlagalna polica, saj je potrebno servirno mizico po uporabi zložiti in namestiti v osnovni položaj z zloženo servirno mizico na desni strani.

Pač pa je glede naročnikove zahteve po integrirani konzolni servirni mizici izvedenec ugotovil, da razpisna dokumentacija postavlja nasprotujoči zahtevi, saj najprej določa, da mora imeti bolniška omarica integrirano konzolno servirno mizico, v nadaljevanju pa zahteva, da je servirna mizica samostojna enota na kolesih, katera se ob uporabi izvleče iz omarice in ima možnost regulacije višine in naklona, po uporabi pa se jo ponovno shrani v omarico, kar omogoča vsestransko uporabnost. Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo lahko ponudnik na njeni osnovi pripravil pravilno ponudbo. To nedvomno velja tudi za okvirno razpisno dokumentacijo v postopku s pogajanji. V primeru, ko je razpisna dokumentacija nejasna, pa iz določila prvega odstavka 23. člena ZJN-1 izhaja, da nejasnih določil ni mogoče razlagati v škodo ponudnika oz. da bi moral naročnik v postopku s pogajanji nejasna določila razpisne dokumentacije razlagati v korist ponudnika. Glede na vse navedeno in ob upoštevanju mnenja izvedenca tako ni mogoče ugotoviti, da nočna omarica s servirno mizico ne bi izpolnjevala vseh zahtev razpisne dokumentacije.

Glede tehnične ustreznosti električne bolniške postelje in posteljne ograjice, ki ju je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil vlagatelj, je izvedenec ugotovil:

"Bolniška postelja, ki jo ponuja vlagatelj ustreza vsem zahtevam naročnika, ki so vsebovane v točki 15.1.2. razpisne dokumentacije razen možnosti uporabe vznožne stranice kot odlagalne police. Izvlečna polička vlagateljeve bolniške postelje ne ustreza zahtevam naročnika iz točke 15.1.2. razpisne dokumentacije, saj je glede na položaj (nizka lega) in velikost primerna le za namestitev električnih komand takrat, ko je vznožna stranica sneta.

Smatram, da lahko bolniško posteljo s tehničnimi specifikacijami iz tč. 15.1.2. ponudijo tudi drugi proizvajalci, vendar pa je potrebno možnosti in način uporabe vznožne stranice za odlaganje v razpisni dokumentaciji natančneje opredeliti.

Posteljna ograjica je izdelana tako, da omogoča zelo enostavno uporabo. Tudi citirana obdelava in zaščita konstrukcije s poliuretanskim prahom po posebnem termostatičnem načinu je že dolgo poznana in razširjena."

Iz citiranega izvedenskega mnenja je razvidno, da bolniška postelja, ki jo je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil vlagatelj, ustreza večini naročnikovih zahtev iz točke 15.1.2. razpisne dokumentacije, ne ustreza pa zahtevi po možnosti uporabe vznožne stranice kot odlagalne police. Tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo navaja, da je posteljna stranica njegove bolniške postelje samostojna enota, kot takšna odstranljiva v primeru potrebe, pri čemer bolniška postelja nudi tudi možnost odlaganja posteljnine ali drugega tekstila, zaradi česar je po vlagateljevem mnenju "celo bolj funkcionalna od zahtevanega". Vlagatelj pri tem poudarja varnostni vidik, ki pride do izraza pri prevozu bolnika na bolniški postelji. Naročnik pa v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, nasprotno navaja, da navedeni element zložljive posteljne končnice, ki se lahko uporablja pri vzglavnem ali vznožnem delu bolniške postelje, služi za podaljšanje ležišča (ko pacient leži na postelji), za uporabo RTG aparata v C loku (ali druge aparature) ali za odlaganje posteljnine, bojazen po opustitvi varnostnega vidika pa je po mnenju naročnika odveč, saj se bolniško posteljo premika izključno s končnico postelje v navpični funkciji. Kot je bilo že zapisano so potrebe javnih naročnikov vezane na izvajanje njihovih funkcij, katere so jim bile zaupane s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja zaupane jim dejavnosti, zaradi česar je oblikovanje potreb naročnika po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje dejavnosti naročnika ter je tako stvar naročnikovih poslovnih odločitev, v katere pa pravila o javnem naročanju ne morejo neposredno poseči. Naročnik ima (ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja oz. kogentnih pravil ZJN-1) vso pravico, da sam odloča o tem, kakšne tehnične značilnosti posameznih proizvodov bo zahteval, saj bo navsezadnje le on v celoti odgovoren za funkcionalnost in varnost razpisanih proizvodov. Zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki zatrjuje, da je njegova tehnična izvedba bolniške postelje "bolj funkcionalna od zahtevanega", saj je v domeni naročnika, da glede na svoje potrebe zahteva takšne tehnične rešitve, ki mu bodo v skladu z njegovimi specifičnimi potrebami omogočale normalno in racionalno rabo zahtevane bolniške opreme. Slediti vlagateljevim navedbam bi pomenilo, da naročnik ni avtonomen pri določanju svojih potreb oz. da bi jih moral sproti prilagajati posameznim ponudnikom na trgu.
Ob tem velja poudariti, da je tudi izvedenec ugotovil, da izvlečna polička, ki jo kot nadomestilo za zahtevano odlagalno polico ponuja vlagatelj, ne ustreza zahtevam iz točke 15.1.2. razpisne dokumentacije, saj je glede na položaj in velikost primerna le za namestitev električnih komand takrat, ko je vznožna stranica sneta. Glede na vse navedeno ni mogoče ugotoviti, da vlagateljeva električna bolniška postelja ustreza vsem tehničnim zahtevam, ki jih je naročnik določil v točki 15.1.2. razpisne dokumentacije.

Glede ustreznosti vlagateljeve posteljne ograjice pa je iz izvedenskega mnenja razvidno, da je izdelana tako, da omogoča zelo enostavno uporabo, s čimer je izpolnjena sporna tehnična zahteva iz točke 15.4.17. razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo podrejeno navaja, da je na podlagi razpisne dokumentacije mogoče ponuditi zgolj bolniško posteljo in servirno mizico z nočno omarico proizvajalca Malvestio, Italija, saj naj bi zlaganje servirne mizice v nočno omarico pomenilo, da je na trgu le en proizvajalec, ki je sposoben izdelati in dobaviti takšno zlaganje. Po mnenju vlagatelja je zato konkurenca onemogočena, kršen je 32. člena ZJN-1, edino merilo najnižje cene pa je popolnoma razvrednoteno.

Glede navedenih revizijskih trditev gre ugotoviti, da jih vlagatelj ni dokazal, saj ni priložil relevantnih dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno (oz. bi z njimi dokazal), da je tak sistem zlaganja servirne mizice v nočno omarico res zaščiten s patentom določenega proizvajalca oz. da je s patentom zaščitena tudi bolniška postelja, kot jo zahteva naročnik. Vlagatelj tudi ni predložil drugih dokazil, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da so zahtevane tehnične rešitve zaščitene s patentom, zaradi česar jih naročnik v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZJN-1 ne bi smel navajati oz. zahtevati v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj sicer navaja, da je dejstvo patentne zaščite ugotovil ob prebiranju spletnih strani podjetja Malvestio, Italija, saj naj bi tam zasledil, da je zahteva naročnika, da je konstrukcija postelje obdelana in zaščitena po posebnem termostatičnem načinu s polivretanskim prahom pri temperaturi 180° C, debelina nanosa pa najmanj 70 mikronov, povzeta po stavku iz spletne strani prej omenjenega proizvajalca. Po mnenju Državne revizijske komisije zgolj ta navedba iz spletne strani ne dokazuje, da sta zahtevani sistem zlaganja servirne mizice v nočno omarico (opozoriti velja, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna, saj najprej zahteva integrirano konzolno servirno mizico, kasneje pa servirno mizico kot samostojno enoto na kolesih) oz. zahtevana bolniška postelja zaščitena s patentom.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj za trditev, da so tehnične zahteve za bolniško posteljo in nočno omarico s servirno mizico oblikovane tako, da predstavljajo patentno zaščito, zaradi česar naj bi bila omejena konkurenca, ni ponudil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti navedene trditve, kot to zahteva 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN ter 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN (pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu). Ob tem gre opozoriti, da tudi izvedenec v svojem mnenju ugotavlja, da ni našel dokazov za patentno zaščito nočne omarice s servirno mizico, takšno kot jo zahteva naročnik, poleg tega pa so po mnenju izvedenca možne tudi ponudbe različnih proizvajalcev. Tudi za s strani naročnika zahtevano bolniško posteljo je izvedenec zapisal, da jo lahko na podlagi specifikacij iz točke 15.1.2. razpisne dokumentacije ponudijo tudi drugi proizvajalci, pri čemer je obdelava in zaščita konstrukcije s poliuretanskim prahom po posebnem termostatičnem načinu že dolgo poznana in razširjena.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo naročniku očita kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, določenega v 4. členu ZJN-1, saj naj bi naročnik privarčeval 30.000.000,00 SIT, če bi vlagateljevo opremo ocenil kot funkcionalno ustrezno. Glede teh vlagateljevih navedb gre ugotoviti, da je postopek oddaje javnega naročila zelo formalen, s čimer se želi zagotoviti enakopravnost ponudnikov. V skladu z načelom formalnosti morajo ponudniki izpolnjevati vse pogoje in zahteve, ki jih naročnik postavi v razpisni dokumentaciji, da bi se njihova ponudba lahko obravnavala kot pravilna v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Ponudbe, ki ne izpolnjuje ene ali več zahtev razpisne dokumentacije, ni mogoče obravnavati kot pravilne, drugi odstavek 76. člena ZJN-1 pa od naročnika zahteva, da mora tako ponudbo zavrniti. Naročnik torej nepravilne ponudbe ne glede na njeno morebitno ekonomsko ugodnost ali nižjo ceno v primerjavi z drugimi (pravilnimi) ponudbami ne more izbrati kot najugodnejšo, pač pa jo je dolžan izločiti iz postopka.

Glede vlagateljevih navedb o tem, da je naročnik opravil odpiranje ponudb v nasprotju s 73. členom ZJN-1, gre ugotoviti, da 73. člen ZJN-1 določa, da je odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka javno, pri čemer je javnost dopustno izključiti le zaradi zavarovanja uradne, vojaške ali državne skrivnosti. Javnost odpiranja ponudb torej ni določena za vse vrste postopkov oddaje javnih naročil, ki jih pozna ZJN-1, pač pa izrecno le za odprti postopek in drugo fazo omejenega postopka. To sicer ne pomeni, da odpiranje ponudb oz. prijav v prvi fazi omejenega postopka in v postopku s pogajanji ne bi smelo biti javno, vendar pa gre hkrati ugotoviti, da ZJN-1 za postopek s pogajanji (katerega naročnik izvaja v konkretnem primeru) javnosti odpiranja ponudb izrecno ne zapoveduje. Kot je bilo že zapisano, se posamezni instituti javnega naročanja v postopku s pogajanji uporabljajo smiselno in prilagojeno, kar velja tudi za postopek odpiranja ponudb. Namen javnega odpiranja ponudb v odprtem postopku je predvsem ta, da se ugotovi, kdo so ponudniki in kakšna je vsebina njihovih ponudb, s čimer se zagotovi njihova nespremenljivost, kar je še zlasti pomembno ob upoštevanju določbe prvega odstavka 54. člena ZJN-1, ki praviloma ne dovoljuje nikakršnih naknadnih sprememb ponudb. Za postopek s pogajanji je bistveno, da se vsebina ponudbene dokumentacije do določene mere lahko prilagaja poteku pogajanj, zaradi česar pravila o absolutni nespremenljivosti ponudb ni mogoče v celoti zagovarjati, s tem pa tudi namen javnega odpiranja ne pride do izraza. Ob tem velja pripomniti, da je lahko v določenih postopkih s pogajanji glede na naravo konkretnih pogajanj javnost na odpiranju ponudb že po naravi stvari (zaupnost pogajanj) pojmovno izključena.

Smiselno enako velja tudi za določbo 75. člena ZJN-1, ki od naročnika zahteva posredovanje zapisnika o odpiranju ponudb v roku treh dni od odpiranja tistim ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Naročnik mora sicer tudi v postopku s pogajanji spoštovati načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-1, vendar pa lahko glede na zaupno naravo pogajanj popolno transparentnost zagotovi šele po koncu pogajanj, s tem da lahko v obvestilu o oddaji naročila oz. obrazloženem obvestilu o oddaji naročila (če je le-to zahtevano s strani neizbranega ponudnika) natančno predstavi vse faze postopka oddaje javnega naročila ter potek postopka s pogajanji, ki ga mora v skladu z 10. členom ZJN-1 dokumentirati.

Na podlagi vsega navedenega gre ugotoviti, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, saj je bilo v revizijskem postopku ugotovljeno, da vznožne stranice električne bolniške postelje ni mogoče uporabiti kot odlagalno polico, kar je bila ena od izrecnih tehničnih zahtev naročnika, določenih v točki 15.1.2. razpisne dokumentacije, in da tudi izvlečna polička, ki jo kot nadomestilo za zahtevano odlagalno polico ponuja vlagatelj, ne ustreza zahtevam naročnika. Ne glede na to, da je bilo v revizijskem postopku ugotovljeno, da ostali artikli bolniške opreme, ki so tudi predmet zahtevka za revizijo, ustrezajo razpisnim zahtevam oz. jih zaradi nejasnih določil razpisne dokumentacije ni mogoče obravnavati kot neustrezne, gre ugotoviti, da naročnik predmetnega javnega naročila ni oddajal po sklopih, zaradi česar tudi ni mogoče ugotavljati pravilnosti ponudbe po njenih posameznih delih. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja kot celoto (to je razvidno iz 3. točke objave razpisa neuspešnega odprtega postopka (Uradni list RS, št. 82-83/2003, z dne 22.8.2003, pod št. objave Ob-100641) in ji sledi tudi razpisna dokumentacija), zato je mogoče ponudbi dodeliti atribut pravilnosti le v primeru, če izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval, da naročnik ponovno ovrednoti njegovo ponudbo ter jo oceni kot pravilno, podrejeno pa je zahteval, da postopek s pogajanji v celoti razveljavi. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja ene od tehničnih zahtev ni mogoče obravnavati kot pravilne in da naročniku ni mogoče očitati kršitve 32. člena ZJN-1, je zahtevek za revizijo v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je za izvedbo dokaza z izvedencem dne 17.3.2004 založil predujem v višini 300.000,00 SIT, dejanski stroški za izvedenca pa so znašali 200.000,00 SIT. Preostanek založenega zneska v višini 100.000,00 SIT se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.4.2004


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran