018-120/04 Ekonomska šola Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dozidava in nadzidava Ekonomske šole Novo mesto" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PAM d.o.o., Mušičeva 15, Novo mesto, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3/a, Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 31.05.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen, razveljavi se naročnikova odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN 1/04, z dne 20.05.2004.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 1/04, z dne 09.04.2004, po odprtem postopku za dozidavo in nadzidavo Ekonomske šole Novo mesto in v Uradnem listu RS, št. 39-42/04, z dne 23.04.2004, pod št. objave Ob-10195/04 objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 12.05.2004 izhaja, da je naročnik pravočasno prejel pet ponudb.

Naročnik je dne 14.05.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN 1/04, po postopku s pogajanji po predhodni objavi za predmetno javno naročilo. Naročnik je dne 14.05.2004 vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe na javni razpis po odprtem postopku za predmetno javno naročilo posredoval dopis "Povabilo ponudnikom za sodelovanje na postopku s pogajanji po predhodni objavi pri oddaji javnega naročila za dozidavo in nadzidavo Ekonomske šole Novo mesto" , št. 305/04 (v nadaljevanju: povabilo). V povabilu ponudnike obvešča, da jih vabi, da se udeležijo postopka s pogajanji po predhodni objavi na podlagi 3. odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je svet šole z dopisom, št. JN 1/04, z dne 20.05.2004, obvestil o zavrnitvi veh ponudb.

Vlagatelj je dne 19.05.2004 naročniku posredoval zahtevek za revizijo zoper oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku objavljenem v Uradnem listu RS, št. 39-42/04, z dne 23.04.2004, pod št. objave Ob-10195/04, ki ga je naročnik prejel 20.05.2004. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 3. odstavek 20. člena, 77. oziroma 78. člen ZJN-1 in 3. člen ZRPJN. Vlagatelj ugotavlja, da je njegov zahtevek pravočasen, saj je ga je vložil takoj ko je prejel naročnikovo povabilo ter da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj gre za potencialnega ponudnika, ki ga je naročnik povabil k sodelovanje na postopku s pogajanji po predhodni objavi, hkrati je ponudnik tudi oddal ponudbo za prejšnje, nezaključeno javno naročilo in je njegov interes, da se prvi postopek zaključi, preden naročnik začne nov postopek, izveden na podlagi prvotnega javnega naročila.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v nasprotju s 3. odstavkom 20. člena ZJN pričel nov postopek oddaje javnega naročila o dozidavi in nadzidavi Ekonomske šole Novo mesto s pogajanji po predhodni objavi, čeprav niso izpolnjeni pogoji za začetek novega postopka, saj vlagatelj ni dobil nobene odločitve o oddaji javnega naročila po odprtem postopku in tako postopek oddaje javnega naročila objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije uradno sploh še ni zaključen. Skladno s 78. členom ZJN-1 bi moral naročnik, po vlagateljevem mnenju, izbrati najugodnejšega ponudnika saj ne obstojijo razlogi, da naročnik predmetnega javnega naročila ne bi oddal. Naročnik bi moral o svoji odločitvi nemudoma obvestiti ponudnike. S tem, ko naročnik ni obvestil ponudnikov o zavrnitvi vseh ponudb oz. izbiri najugodnejšega ponudnika, ni zaključil začetega postopka, zato ne more pričeti novega postopka, ki ima enak predmet javnega naročila. S tem, ko naročnik takšnega obvestila ni poslal ponudnikom, je hkrati tudi kršil njihovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Pravno varstvo ponudnikov je v postopkih javnega naročanja, zagotovljeno z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, vendar lahko ponudniki vlagajo revizijske zahtevke le v primerih, ko naročniki sprejmejo odločitve in o njih obvestijo ponudnike. Na podlagi pavšalno navedenih dejstev v povabilu k postopku s pogajanjem po predhodni objavi ponudnik vlagatelj ne more vedeti zaradi kakšnih razlogov se je naročnik odločil, da ne sprejme ponudbe nobenega ponudnika, kar vlagatelju onemogoča učinkovito pravno varstvo njegovih interesov.
Ponudnik je sicer prejel povabilo za sodelovanje na postopku s pogajanji za istovrstno javno naročilo, ki svojo pravno podlago črpa v objavi prvega javnega razpisa, v katerem naročnik v obrazložitvi utemeljuje, da ni izbral nobenega ponudnika, zaradi previsoke cene. Vendar tega povabila gotovo ne moremo šteti za obvestilo o odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, saj ponudnik zoper povabilo nima nobenega pravnega sredstva glede prvega javnega naročila, saj iz vsebine jasno in nedvoumno izhaja, da gre za povabilo skladno z 20. členom ZJN-1.
Vlagatelj tudi navaja, da ima vložen zahtevek za revizijo tudi suspenzivni učinek ter da mora naročnik o ustavitvi postopka nemudoma obvestiti vse k pogajanjem povabljene ponudnike. Vlagatelj tudi opozarja, da je naročnik storil tudi prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo od 100.000,00 SIT do 1.000.00,00 SIT, saj je protipravno pričel nov postopek oddaje javnega naročila, pred pravnomočnim zaključkom prejšnjega postopka, ki služi kot pravna podlaga za njegovo izvedbo (prvi odstavek 131. člena ZJN-1).
Vlagatelj tako zahteva, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija v celoti razveljavi javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi za dozidavo in nadzidavo Ekonomske šole Novo mesto (brez oznake), ki je bilo izvedeno na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS št. 39-42/2004 z dne 23.04.2004, št. objave Ob - 10195/04 ter da se naročniku naloži, da zaključi javno naročilo po odprtem postopku, objavljenega v Uradnem listu RS št. 39- 42/2004, z dne 23.04.2004, pod št. objave Ob - 10195/04. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka takso v višini 200.000,00 SIT in stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 2000 točk s pripadajočim DDV ter 3% materialnih stroškov.

Naročnik je dne 20.05.2004 na podlagi 16. člena ZRPJN sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN tudi pozval, da mu v treh dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 20.05.2004, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, kjer navaja, da vztraja pri svojih navedbah, ki so bile podane v revizijskem zahtevku ter hkrati poudarja, da naročnik v sklepu ni odločil o vsebini zahtevka za revizijo. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov konference s stranko in priprave obvestila po odvetniški tarifi v višini 100 točk skupaj s pripadajočim DDV.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dopisom, št. 316/04, z dne 24.05.2004, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo skupaj z njegovim mnenjem, št 317/04, z dne 25.05.2004, v katerem se naročnik opredeljuje do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo v postopku oddaje javnega naročila v odprtem postopku, ki je bil objavljenem v Uradnem listu RS, št. 39-42/04, z dne 23.04.2004, pod št. objave Ob-10195/04, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija na tem mestu tudi ugotavlja, da je zahtevek za revizijo pravočasen, saj ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve naročnika o dodelitvi javnega naročila oziroma o priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.". Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil pred sprejemom odločitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 39-42/04, z dne 23.04.2004, pod št. objave Ob-10195/04 in je tako zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo (sklep, št. JN 1/04, z dne 20.05.2004) ni obrazložil, saj vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo sploh ni meritorno obravnaval.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razzlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP). V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg iz vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo v obravnavanem primeru, ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku.

Državna revizijska komisija dodaja, da v predmetnem revizijskem postopku ni vsebinsko presojala vlagateljevih revizijskih navedb, ob tem pa naročnika opozarja, da mora svojo odločitev o zahtevku za revizijo in (morebitni) povrnitvi stroškov sprejeti ob upoštevanju vseh vlagateljevih navedb ter napotkov, ki jih je na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZRPJN podala Državna revizijska komisija.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. in 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.05.2004


mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije




Vročiti:
â"˘ odvetnica Milena Sevnik - Jakoš, Miklošičeva 26, Ljubljana za PAM d.o.o., Mušičeva 15, Novo mesto
â"˘ Ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3/a, Novo mesto
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran