Na vsebino
EN

018-115/04 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana

Številka: 018-115/04-21-1024
Datum sprejema: 4. 6. 2004

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke in članice mag. Marije Bezovšek kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih del za izvedbo predobremenilnega nasipa za dosego konsolidacije terena na območju Cesta v Gorice v Ljubljani ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje IPL d.o.o., gradbeništvo in inženiring, špruha 12, Trzin, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje STRABAG AG, Ortenburgestrasse 27, Spittal an der Drau, Republika Avstrija - STRABAG AG - podružnica Ljubljana, Leskoškova 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.6.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 8.4.2004, in povzetka poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila, z dne 7.4.2004, ter naročnikov sklep, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 30.3.2004, o delni ugoditvi zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana.
2. Zahtevi prvega vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 476.012,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.
3. Zahtevi drugega vlagatelja za povračilo stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 469.280,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.12.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih del za izvedbo predobremenilnega nasipa za dosego konsolidacije terena na območju Cesta v Gorice v Ljubljani, javni razpis za predmetno javno naročilo pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 1/2004, z dne 9.1.2004, pod številko objave Ob-41/04. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. JR-1/04, z dne 10.2.2004, je razvidno, da je naročnik prejel 14 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 1.3.2004 izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, kateremu je priložil povzetek poročila o oddaji javnega naročila, z dne 1.3.2004, iz katerega je razvidno, da je za ponudbe devetih ponudnikov, med katerimi sta tudi ponudbi prvega in drugega vlagatelja, ugotovil, da so pravilne, in da je kot najugodnejšo izbral ponudbo prvega vlagatelja.

Ponudnik SCT d.d., Ljubljana je od naročnika z dopisom, z dne 9.3.2004, v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 10.3.2004 (dokument št. 361-274/02-JR-1/04). Po prejemu obrazloženega obvestila je ponudnik SCT d.d., Ljubljana z dopisom, z dne 19.3.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem je zatrjeval, da prvi vlagatelj kot izbrani ponudnik nima ustreznih referenc, kot so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je dne 30.3.2004 izdal sklep, št. 361-274/02-JR-1/04, s katerim je zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana delno ugodil in razveljavil svojo odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovano v obvestilu o oddaji naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 1.3.2004. Dne 8.4.2004 je naročnik izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, kateremu je priložil povzetek poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila, z dne 7.4.2004, iz katerega je med drugim razvidno, da je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo podjetja TRGOGRAD d.o.o., Ljubljanska cesta 1, Litija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za ponudbi prvega in drugega vlagatelja pa je ugotovil, da nista pravilni, in sicer ponudba prvega vlagatelja zaradi nepredložitve zahtevanih pisnih referenc, ponudba drugega vlagatelja pa zaradi nepredložitve obrazca BON-1 ter ostalih zahtevanih dokazil za izkaz finančne bonitete.

Prvi vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 13.4.2004, v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 19.4.2004 (dokument št. 361-274/02). V obrazloženem obvestilu o oddaji naročila naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji v V. poglavju v prilogi 7 - Reference ponudnika zahteval, da morajo ponudniki izpolniti priložen obrazec in predložiti pisna potrdila o izvedenih podobnih ali enakih delih v obdobju zadnjih treh let, potrjenih s strani naročnikov, za katere so izvajali navedena dela. Po prejemu zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana je naročnik ponovno pregledal ponudbo prvega vlagatelja in ugotovil, da je le-ta ponudbi sicer priložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec št. 7 (reference ponudnika), vendar pa ni priložil pisnih potrdil, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepravilno.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 30.4.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se sklep o oddaji javnega naročila, z dne 8.4.2004, razveljavi, predmetno javno naročilo pa odda njemu.
Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik predmetno javno naročilo že oddal njemu, kasneje pa je svojo odločitev spremenil in naročilo oddal izbranemu ponudniku. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik s takim ravnanjem kršil določbe ZRPJN, saj je svojo odločitev spremenil na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga njemu kot takratnemu izbranemu ponudniku ni vročil, s čimer je kršil drugi odstavek 12. člena ZRPJN. Prvi vlagatelj tako v revizijskem postopku, ki je tekel zoper sklep o oddaji naročila, z dne 1.3.2004, s katerim je bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ni mogel sodelovati, s čimer so mu bile posledično kršene pravice do sodelovanja v postopku, sam nov sklep o oddaji naročila, z dne 8.4.2004, pa je izdan nezakonito, zaradi česar ga je treba razveljaviti, zatrjuje prvi vlagatelj.
Prvi vlagatelj dalje navaja, da je naročnik zmotno ugotovil dejansko stanje in kršil določbe postopka, saj ponudbe ne more izločiti zgolj z ugotovitvijo v poročilu, pač pa mora o tem izdati sklep. Ker sklep ni bil izdan, je treba šteti, da je ponudba prvega vlagatelja pravilna, še navaja le-ta. Prvi vlagatelj tudi opozarja, da je naročnik že v zapisniku o odpiranju ponudb, z dne 10.2.2004, in povzetku poročila o oddaji naročila, z dne 1.3.2004, ugotovil, da je njegova ponudba pravilna, zato je naknadna odločitev naročnika o nepravilnosti ponudbe nenavadna. Nenavadno pa je tudi, da podjetje SCT d.d., Ljubljana, ki je v zahtevku za revizijo zatrjevalo spornost referenc prvega vlagatelja, na odpiranju ponudb ni imelo pripomb na ugotovitve komisije, niti ni zahtevalo vpogleda v prispele ponudbe, navaja prvi vlagatelj, in dodaja, da mu ni jasno, kako je lahko podjetje SCT d.d., Ljubljana vložilo zahtevek za revizijo prav zaradi manjkajoči referenc, ki so nenadoma izginile prav ob vložitvi zahtevka za revizijo podjetja SCT d.d., Ljubljana.
Prvi vlagatelj dalje navaja, da je sporni referenci priložil svoji ponudbi in da hrani svoj izvod referenc, tako da ju lahko ponovno predloži naročniku, če je ta s ponudbeno dokumentacijo v času med 1.3.2004 in 7.4.2004 ravnal malomarno in referenci izgubil. Če pa referenci nista izgubljeni, prvi vlagatelj predlaga, da naročnik opravi notranjo kontrolo in ugotovi tako disciplinsko kot tudi morebitno kazensko odgovornost oseb, ki so odgovorne za ravnanje s ponudbeno dokumentacijo.
Prvi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnega pogoja po prilogi 7 razpisne dokumentacije, saj ni predložil dokazil o izvedbi enakih ali sorodnih objektov.
Prvi vlagatelj zahteva povračilo stroškov, in sicer 100 točk za konferenco s stranko, 3.000 točk za zahtevek za revizijo, 2% pavšalne pisarniške stroške ter 200.000,00 SIT za takso, skupaj torej 547.820,00 SIT.

Naročnik je dne 17.5.2004 sprejel sklep, št. 361-274/02-JR-1/04, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je svojo prvotno odločitev spremenil na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana. Naročnik ugotavlja, da tega zahtevka za revizijo sicer res ni vročil prvemu vlagatelju kot takratnemu izbranemu ponudniku, kot mu to nalaga drugi odstavek 12. člena ZRPJN, vendar pa ta kršitev po mnenju naročnika sama po sebi ne vpliva na nadaljnji potek postopka in sprejeto odločitev naročnika o zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana. V drugem odstavku 12. člena ZRPJN je določena le obveznost naročnika, da mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. Glede na to, da ZRPJN ne določa nobene druge aktivnosti izbranega ponudnika v času odločanja naročnika o zahtevku za revizijo, naročnik oporeka očitku prvega vlagatelja, da le-ta ni mogel sodelovati, s čimer naj bi mu bile posledično kršene pravice do sodelovanja v postopku. Naročnik je o novi odločitvi obvestil vse ponudnike, tudi prvega vlagatelja, in jim poslal povzetek poročila, z dne 7.4.2004, kjer je na kratko povzeta vsebina zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana in razlogi, na podlagi katerih je naročnik sprejel novo odločitev. Povzetek poročila vsebuje odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika in je bil posredovan ponudnikom skupaj z obvestilom o oddaji javnega naročila, z dne 8.4.2004. šele ko naročnik sprejme odločitev, je smiselno, da v postopek vstopijo tisti ponudniki, ki se z odločitvijo ne strinjajo, zatrjuje naročnik, in nadaljuje, da postopek javnega naročanja ne predvideva kontradiktornosti, kjer bi stranke v postopku predlagale svoja dejstva in dokaze in bi se potem naročnik odločal na podlagi le-teh. Naročnik je dolžan odločati le na podlagi dokumentacije, ki jo že poseduje, oz. v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZRPJN tako, da v primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k zakoniti in pravilni odločitvi. Izvajati dokaze pa ne pomeni, da se k sodelovanju povabi izbranega ponudnika, kot si prvi vlagatelj napačno tolmači, navaja naročnik. V nadaljevanju postopka so bile prvemu vlagatelju na voljo vse možnosti, da se vključi v postopek in v njem aktivno sodeluje. Naročnik je odgovoril na zahtevo prvega vlagatelja za izdajo obrazloženega obvestila in mu na njegovo prošnjo omogočil vpogled v dokumentacijo predmetnega postopka.
Naročnik nadaljuje, da je po prejemu zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana izdal sklep, s katerim je ugodil zahtevam ponudnika SCT d.d., Ljubljana in ponudbo prvega vlagatelja izločil iz nadaljnjega postopka. Naročnik zatrjuje, da ni spreminjal svojega načina odločitve v postopku, pač pa je obakrat ponudnikom na isti način posredoval svojo odločitev, in sicer s povzetkom poročila strokovne komisije, v katerem je vsebovana tudi odločitev naročnika, skupaj z obvestilom o oddaji javnega naročila.
Glede zapisnika o odpiranju ponudb naročnik navaja, da je strokovna komisija navzoče na odpiranju ponudb seznanila z vsebino ponudb, skladno z določilom 74. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki: zaporedna številka ponudbe, naziv ali šifra ponudnika, če razpis anonimen ter ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik. O ostali vsebini ponudbe, ki bi jo moral naročnik ugotavljati na javnem odpiranju ponudb in o njej voditi zapisnik, pa ZJN-l ne govori in jo naročnik tudi ni ugotavljal na javnem odpiranju ponudb v predmetnem postopku, navaja naročnik.
Naročnik nadaljuje, da je točno navedel, zakaj je ponudbo prvega vlagatelja izločil iz nadaljnjega postopka. Ne le zgolj zato "ker nista priložila pisnih referenc kot je bilo zahtevano", temveč samo zato, ker "vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnila pogoja o tehnični in poslovni usposobljenosti, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji v prilogi št. 7." Naročnik je v razpisni dokumentaciji opozoril ponudnike, da se kot izločitveni element šteje, če ponudba ni pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo. Kot je naročnik ugotovil v povzetku poročila, z dne 7.4.2004, ponudba prvega vlagatelja ni bila pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo, zato jo je kot nepopolno in nepravilno izločil iz nadaljnjega postopka. Ta ugotovitev ne spremeni dejstva, da strokovna komisija pri prvem pregledu morda ni dovolj natančno pregledala ponudb ter je pri ponovnem pregledu in vrednotenju ponudb ugotovila drugačno dejansko stanje, meni naročnik. Naročnik zatrjuje, da prvi vlagatelj ve, da pisne reference niso "nenadoma izginile prav ob vložitvi zahteve podjetja SCT d.d.", ker jih v njegovi ponudbi nikoli ni bilo. Prvi vlagatelj se je sam prepričal, da je njegova ponudba ostala nedotaknjena, v istem stanju, kot jo je priložil, zvezano in zapečateno.
Glede ponudbe izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik za izpolnitev tehnične in poslovne usposobljenosti priložiti vsaj dve referenci s področja izvajanja zemeljski del oziroma nizko-gradbenih del z investicijsko vrednostjo vsaj 150.000.000,00 SIT. Izbrani ponudnik je temu pogoju zadostil, saj je priložil tri ustrezne reference za izvajanje zemeljskih del, potrjene s strani naročnika investicije, in sicer za izgradnjo kanalizacijskega in meteorno-fekalnega voda ter odvodnjavanje.
Naročnik je prvega vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh po prejemu sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 20.5.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu prvi vlagatelj dodatno zahteva povračilo stroškov, in sicer 50 točk za zahtevo za nadaljevanje postopka.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 24.5.2004, odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v odločanje Državni revizijski komisiji.

Zoper naročnikovo odločitev, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 8.4.2004, in povzetku poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila, z dne 7.4.2004, je tudi drugi vlagatelj dne 19.4.2004 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi dodelitev naročila izbranemu ponudniku in izločitev ponudbe drugega vlagatelja kot nepravilne.
Drugi vlagatelj navaja, da je odločitev naročnika o izločitvi njegove ponudbe kot nepravilne zaradi nepredložitve obrazca BON-1 nepravilna in nezakonita. Naročnik pri svoji odločitvi ni upošteval dejstva, da je drugi vlagatelj tuja pravna oseba, ki ne more predložiti obrazca BON-1. Naročnik bi moral v tem primeru upoštevati 9. člen Navodila o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 13/2001; v nadaljevanju: Navodilo), ki določa, da lahko tuji ponudnik dokaže svojo finančno in poslovno usposobljenost iz 6. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 z izvlečki iz revidiranih letnih bilanc stanja in računovodskih izkazov za pretekla tri računovodska leta, ki jih je revidiral revizor, ki je pooblaščen v državi, kjer ima sedež, ter s potrdilom ali mnenjem, ki ga izda banka, ki je pooblaščena in javno nadzorovana v državi, kjer ima sedež. Drugi vlagatelj navaja, da je svoji ponudbi v skladu z 9. členom Navodila predložil izvlečke revidiranih bilanc stanja in računovodskih izkazov za pretekla tri računovodska leta, ki jih je revidiral revizor, pooblaščen v Republiki Avstriji. Po mnenju drugega vlagatelja bi moral naročnik neposredno uporabiti 9. člen Navodila, saj v razpisni dokumentaciji ni posebej uredil vprašanja dokazovanja finančne situacije za ponudnike. Drugi vlagatelj opozarja, da je naročnik v prvotnem postopku oddaje predmetnega javnega naročila njegovo ponudbo že označil za pravilno. Te odločitve ni nihče izpodbijal, zato je postala dokončna in je naročnik ne bi smel še enkrat presojati.
Drugi vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker le-ta nima zadostnih referenc za izvedbo predmetnega javnega naročila, kot so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji.
Drugi vlagatelj zahteva povračilo stroškov, in sicer 2.000 točk za zahtevek za revizijo, 2% materialnih stroškov, 20% DDV ter 200.000,00 SIT za takso, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije do plačila.

Naročnik je dne 4.5.2004 sprejel sklep, št. 361-274/02-JR-1/04, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v poglavju V. Vsebina ponudbe v prilogi 4 pod naslovom Finančna situacija ponudnika zahteval, da ponudniki v svoji ponudbi priložijo: originalni obrazec BON-1, ki mora vsebovati podatke za zadnje bilančno obdobje in ne sme biti starejši od 30 dni od dneva predložitve ponudb; potrdilo poslovne banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev pred predložitvijo ponudbe oziroma pravne osebe lahko predložijo originalno izjavo poslovne banke o prometu in povprečnem stanju sredstev na transakcijskem računu na dan izdelave ponudbe; izjavo, podpisano s strani odgovorne osebe, da ima ponudnik odprte transakcijske račune samo pri bankah, od katerih je pridobil izjave. Naročnik je v razpisni dokumentaciji opozoril ponudnike, da bo izločil iz nadaljnjega postopka vse ponudbe, ki ne bodo pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo. Ob pregledu ponudbe drugega vlagatelja je naročnik ugotovil, da le-ta ni pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo. Drugi vlagatelj je v svoji ponudbi v prilogi 4 priložil poročila o izkazu stanja in izkazu uspeha ter zaznamek potrditve za poslovno leto 2000 in 2001 za podjetje STRABAG AG ter za poslovno leto 2002 za koncern, katerega v 100% lasti je tudi hčerinsko podjetje STRABAG AG, ni pa priložil obrazca BON-1, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Pri tem naročnik še ugotavlja, da je podjetje STRABAG AG vložilo ponudbo preko svoje podružnice v Ljubljani. Ker drugi vlagatelj ni izpolnil zahtev iz razpisne dokumentacije, je naročnik njegovo ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo kot nepravilno izločil iz nadaljnjega postopka.
Naročnik nadaljuje, da ne oporeka Navodilu, vendar pa Navodilo nikjer obligatorno ne zaveže naročnika, saj je v dikciji citiranega člena navedeno, da tuji ponudnik lahko dokaže svojo finančno in poslovno usposobljenost, ne pa da to mora narediti. Iz tega sledi, zatrjuje naročnik, da tudi naročnik lahko upošteva ta dokazila, ne pa da jih mora, saj lahko naročnik od ponudnika zahteva še kakšna druga dokazila, kot jih navaja Navodilo. Res je, da naročnik v svoji razpisni dokumentaciji ni posebej navedel, katera dokazila morajo priložiti tuji ponudniki ali pa ponudniki, ki obrazca BON-1 v svoji ponudbi zaradi različnih situacij ne morajo predložiti. Nemogoče bi bilo namreč, navaja naročnik, da naročnik v razpisni dokumentaciji zajame vse primere, v katerih ponudniki ne morejo predložiti obrazca BON-1 in nato za vsako situacijo posebej navede, katera dokazila mora ponudnik priložiti namesto obrazca BON-1. Od naročnika bi bilo tudi preveč pričakovati, da bi lahko vnaprej predvidel, da se bo na razpis javilo tuje podjetje oziroma podjetje, ki svoje finančne situacije ne more izkazati z obrazcem BON-1. Potemtakem bi lahko vsak ponudnik zase izpolnil zahteve iz ponudbene dokumentacije na svoj način, pa se nato skliceval, da iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogel priložiti zahtevanih dokazil, je pa priložil druga, ustrezno zamenljiva dokazila, in je zato ponudba popolna.
Drugi vlagatelj je imel v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 pravico in dolžnost, da v primeru nejasnosti zahtev iz razpisne dokumentacije zaprosi naročnika za pojasnilo. Iz dokumentacije predmetnega postopka pa ni razvidno, da bi drugi vlagatelj postavil kakršno koli vprašanje, ki bi se nanašalo na predložitev obrazca BON-1. Ob tem naročnik ugotavlja, da je drugi vlagatelj v ponudbi celo sam priložil podpisano izjavo, da ima zagotovljene oz. da bo zagotovili pogoje za trajno izvajanje dejavnosti v Republiki Sloveniji v skladu z veljavno zakonodajo. Naročnik sklepa, da je bila drugemu vlagatelju znana vsebina ZJN-1 in tudi možnost, da naročniku postavi dodatna vprašanja in zahteva pojasnila. Naročnik ugotavlja, da drugi vlagatelj te možnosti ni izkoristil, iz česar sklepa, da je bila vsebina razpisne dokumentacije glede predložitve finančne bonitete ponudnika dovolj natančna in jasna, zato tudi zavrača vse očitke o nepravilnosti glede izvedbe predmetnega postopka.
Naročnik še poudarja, da ni imel namena izločiti ponudbe drugega vlagatelja zgolj in samo zato, ker je tuji ponudnik, temveč zato, ker ni izpolnil vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v prvem odstavku 7. člena določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. S tem, ko je naročnik izločil ponudbo drugega vlagatelja, je ravnal do vseh ponudnikov enako, saj je vse ponudbe, ki niso vsebovale vseh zahtev iz ponudbene dokumentacije, izločil, navaja naročnik.
Naročnik je drugega vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh po prejemu sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Drugi vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 14.5.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu drugi vlagatelj ponovno zahteva povračilo stroškov, in sicer 1.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% materialnih stroškov, 20% DDV in 200.000,00 SIT za takso.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 24.5.2004, odstopil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta prvi in drugi vlagatelj aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da imata prvi in drugi vlagatelj kot ponudnika, ki sta predložila ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navajata kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik svojo prvotno odločitev o dodelitvi naročila, razvidno iz obvestila o oddaji naročila, z dne 1.3.2004, razveljavil na podlagi vloženega zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana in izdal novo obvestilo o oddaji naročila, z dne 8.4.2004. Prvi vlagatelj kot takratni izbrani ponudnik v zahtevku za revizijo zatrjuje, da v postopku revizije oddaje predmetnega javnega naročila, ki ga je začel ponudnik SCT d.d., Ljubljana, ni prejel zahtevka za revizijo le-tega. Tudi naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, ugotavlja, da zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana sicer res ni vročil prvemu vlagatelju kot takratnemu izbranemu ponudniku, kot mu to nalaga drugi odstavek 12. člena ZRPJN, vendar pa ta kršitev po mnenju naročnika sama po sebi ni vplivala na nadaljnji potek postopka in sprejeto odločitev naročnika o zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana.

Glede na to, da dejansko stanje med prvim vlagateljem in naročnikom glede same nevročitve zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana prvemu vlagatelju ni sporno, saj tudi naročnik sam priznava, da je prišlo do kršitve drugega odstavka 12. člena ZRPJN, je morala Državna revizijska komisija presoditi, ali je ugotovljena kršitev naročnika takšne narave, da je vplivala na nadaljnji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Drugi odstavek 12. člena ZRPJN med drugim določa, da mora naročnik kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. Naročnik mora torej v primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen po odločitvi o dodelitvi naročila, izbranemu ponudniku posredovati kopijo zahtevka za revizijo in ne zgolj obvestila o tem, da je vložen zahtevek za revizijo. Na ta način se izbrani ponudnik seznani z vsebino samega zahtevka za revizijo in torej tudi z morebitnimi vlagateljevimi očitki glede domnevne nepravilnosti njegove ponudbe. Iz določbe drugega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da je treba izbranemu ponudniku posredovati kopijo zahtevka za revizijo in ne zgolj obvestila o vloženemu zahtevku za revizijo, kot to velja za ostale udeležene v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 11. člena ZRPJN), zato gre ugotoviti, da se položaj izbranega ponudnika razlikuje od ostalih udeležencev v postopku. Ker se izbrani ponudnik seznani z vsebino zahtevka za revizijo, torej tudi z morebitnimi očitki o pravilnosti njegove ponudbe, gre v določenih primerih dopustiti, da izbrani ponudnik v revizijskem postopku ustrezno zaščiti svoj pravni položaj. Postopek revizije oddaje javnega naročila je sicer primarno spor med vlagateljem zahtevka za revizijo in naročnikom, vendar pa gre v primeru, ko se vsebina spora nanaša na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, le-temu praviloma priznati pravni interes, da odgovori na očitke vlagatelja. Res je sicer, da ZRPJN ne določa, na kakšen način lahko izbrani ponudnik sodeluje v postopku revizije, vendar pa gre naročnika opozoriti na določbo petega odstavka 3. člena ZRPJN, ki določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

Glede na navedeno ni mogoče pritrditi naročniku, ki priznava, da je do kršitve drugega odstavka 12. člena ZRPJN sicer res prišlo, da pa ta kršitev ni vplivala na nadaljnji potek postopka oz. pravico prvega vlagatelja kot takratnega izbranega ponudnika do sodelovanja v postopku. Naročnik s tem, ko zahtevka za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana kljub določbi drugega odstavka 12. člena ZRPJN ni posredoval prvemu vlagatelju kot takratnemu izbranemu ponudniku, le-temu v revizijskem postopku ni omogočil, da se seznani z očitki o nepravilnosti njegove ponudbe. Ugotovljene kršitve ni mogoče odpraviti drugače kot z vrnitvijo postopka v fazo odločanja naročnika o zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana. To pomeni, da je treba razveljaviti naročnikovo (novo) odločitev o oddaji naročila, razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 8.4.2004, ter povzetka poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila, z dne 7.4.2004. Razveljaviti pa je treba tudi sklep, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 30.3.2004, s katerim je naročnik zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana delno ugodil in razveljavil svojo prvotno odločitev o oddaji javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev naročnika, razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 8.4.2004, ter povzetka poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila, z dne 7.4.2004, tudi ni presojala drugih revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne kršitve, povezane z novo (razveljavljeno) naročnikovo odločitvijo o dodelitvi naročila. Državna revizijska komisija naročnika v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN napotuje, da ponovno odloča o zahtevku za revizijo ponudnika SCT d.d., Ljubljana in pri tem upošteva določbo drugega odstavka 12. člena ZRPJN. Ob tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da v morebitnem ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb preveri, ali z vidika točke e) (Veljavnost ponudbe) poglavja 7 (Priprava ponudbe) Razpisnih pogojev in navodil ponudnikom za pripravo ponudbe sploh še obstajajo pogoji za oddajo predmetnega javnega naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 100 točk za konferenco s stranko, 3.000 točk za zahtevek za revizijo, 2% pavšalne pisarniške stroške ter 200.000,00 SIT za takso, skupaj torej 547.820,00 SIT. V obvestilu o nadaljevanju je prvi vlagatelj dodatno zahteval še 50 točk za zahtevo za nadaljevanje postopka. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se prvemu vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo. Za zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju priznala stroške za takso v višini 200.000,00 SIT, potrebne stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.000 odvetniških točk z 20% DDV (264.000,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od te postavke (5.280,00 SIT). Za obvestilo o nadaljevanju postopka pa je Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju priznala potrebne stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk z 20% DDV (6.600,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od te postavke (132,00 SIT). Skupaj mora torej naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške v znesku 476.012,00 SIT. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja razveljavila odločitev naročnika, razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 8.4.2004, ter povzetka poročila strokovne komisije za izvedbo javnega naročila, z dne 7.4.2004, tudi ni mogla vsebinsko presojati revizijskih navedb drugega vlagatelja, saj se nanašajo na domnevne kršitve, ki naj bi jih naročnik storil v sedaj razveljavljenem obvestilu o oddaji naročila. Pač pa je morala Državna revizijska komisija odločati o stroških, katerih povrnitev je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval drugi vlagatelj. Ker je novo (sedaj razveljavljeno) obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 361-274/02-JR-1/04, z dne 8.4.2004, zoper katerega je drugi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, posledica nezakonitega ravnanja naročnika oz. kršitve drugega odstavka 12. člena ZRPJN, gre drugemu vlagatelju priznati potrebne stroške, nastale z revizijo. Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo 2.000 točk za zahtevek za revizijo, 2% materialnih stroškov, 20% DDV ter 200.000,00 SIT za takso, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije do plačila. V obvestilu o nadaljevanju postopka pa je drugi vlagatelj ponovno navedel stroške, katerih povračilo zahteva, in sicer 1.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 2% materialnih stroškov, 20% DDV in 200.000,00 SIT za takso. Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 200.000,00 SIT, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.000 odvetniških točk z 20% DDV (264.000,00 SIT) ter materialne stroške v višini 2% od te postavke (5.280,00 SIT). Skupaj mora torej naročnik drugemu vlagatelju povrniti stroške v znesku 469.280,00 SIT. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 4.6.2004


Predsednik senata
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, Ljubljana
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana
- Odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana
- TRGOGRAD d.o.o., Ljubljanska cesta 1, Litija
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran