018-111/04 Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljevanju ZRPJN) po predsednici Državne revizijske komisije mag. Mariji Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo oddaje javnega naročila male vrednosti za nakup opreme za kuhinje (za sklop: nakup in montaža pomivalnih strojev za potrebe zavoda Ljubljana in Maribor) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje WINTERHALTER GASTRONOM d.o.o., Adamičeva cesta 40, Grosuplje, ki ga zastopa odvetniška družba PIRNAT-KOVAČIČ o.p. d.n.o., Meškova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, UPRAVA ZA IZVRšEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, Tivolska 50, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.05.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika za sklop: nakup in montaža pomivalnih strojev za potrebe zavoda Ljubljana in Maribor, vsebovana v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila", z dne 23.03.2004.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 153.680 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep, z dne 26.02.2004, o izvedbi javnega naročila male vrednosti za nakup opreme za kuhinje. Naročnik je na spletnih straneh, z dne 27.02.2004, objavil povpraševanje za nakup in montažo naslednje opreme za kuhinje za potrebe naslednjih zavodov: Ljubljana-pomivalni stroj, Maribor-pomivalni stroj, Ig pri Ljubljani-termo posode za napitke, Celje-hladilne omare, električni grelnik vode, hladilnik in talna tehtnica, Dob-oprema za mini kuhinjo. Naročnik je prejel šest pravočasnih ponudb.

Iz odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, z dne 23.03.2004, je razvidno, da je v sklopih predmetnega javnega naročila, ki sta se nanašala na dobavo in montažo pomivalnih strojev za belo posodo za zavoda Ljubljana in Maribor, izbral podjetje PUC d.o.o., Hotedršica 82, Hotedršica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 02.04.2004, zoper odločitev o oddaji naročila, z dne 23.03.2004, v katerem naročniku predlaga, da delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, in sicer v delu, v katerem je odločal o sklopih za dobavo in montažo pomivalnih strojev za belo posodo za zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana oziroma Maribor. Vlagatelj meni, da naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika ni upošteval oziroma ovrednotil kriterijev za izbiro, ki si jih je postavil sam. Z neovrednotenjem oziroma nepravilnim vrednotenjem meril za izbiro pa je v konkretnem primeru prišlo do neenakega obravnavanja sodelujočih ponudnikov. Vlagatelj je mnenja, da naročnik pri izboru ni pravilno upošteval oziroma ustrezno ovrednotil kriterija ekonomičnosti (tekoče vzdrževanje, poraba energije, čistil). Iz odločitve o oddaji javnega naročila ni jasno, na kakšen način je naročnik preverjal ekonomičnost in uporabo čistil ter kako je naročnik to upošteval pri izbiri ponudnika. Tudi sicer je po mnenju vlagatelja podano nasprotje med splošnimi zahtevami glede meril za izbiro ponudbe pomivalnih strojev, kot so bile navedene v povabilu in dokumentaciji naročnika ter glede tega, kako jih je naročnik upošteval pri izbiri. Naročnik naj bi kršil 50. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj iz odločitve o oddaji javnega naročila ni razvidno, na kakšen način naj bi naročnik navedeni kriterij ekonomičnosti (tekoče vzdrževanje, poraba energije, čistil) ovrednotil.
Vlagatelj v nadaljevanju tudi meni, da je izbrani ponudnik v zvezi s ponujenima pomivalnima strojema ponudil neobičajno nizko ceno. Po ceniku proizvajalca namreč osnovna cena izbranega pomivalnega stroja MEIKO DV 160 znaša 2.936.920,00 SIT brez pripadajočega 20% DDV. Dodatno je naročnik zahteval še sistem za doziranje pralnega sredstva, avtomatski mehčalec vode, vhodno mizo s koritom in tušem ter polico dolžine 1200 mm, profesionalno enoročno tuš baterijo stenske izvedbe, odporno na vodni kamen, izhodno mizo s polico dolžine 1200 mm, stojalo za stroj z vodili za 5 košar ter dodatne košare. Izbrani ponudnik je za vso naročeno opremo skupaj z montažo ter z vključenim DDV ponudil ceno 2.936.920,00 SIT, kar je manj kot znaša samo osnovna cena pomivalnega stroja MEIKO DV 160, brez da bi bilo v to ceno vključeno karkoli od dodatne ali preostale naročene opreme, kakor tudi brez DDV. Že samo dodatki stanejo brez DDV okoli 520.000,00 SIT. Vlagatelj nadaljuje, da je osnovna cena drugega pomivalnega stroja 1.549,142,00 SIT brez pripadajočega 20% DDV. Dodatno je naročnik zahteval še sistem za doziranje pralnega sredstva, avtomatski mehčalec vode, stojalo za stroj z vodili za 5 košar ter dodatne košare. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik za vso naročeno opremo skupaj z montažo ter z vključenim DDV ponudil ceno 977,253,00 SIT, kar je bistveno manj kot znaša samo osnovna cena predmetnega pomivalnega stroja, brez da bi bilo v to ceno vključeno karkoli od dodatne ali preostale naročene opreme, kakor tudi brez DDV. Na podlagi navedenega je vlagatelj prepričan, da gre pri izbranem ponudniku za neobičajno nizko ceno in bi moral naročnik, po mnenju vlagatelja, v skladu z 53. členom ZJN-1 od ponudnikov pisno zahtevati obrazložitev vseh postavk ponudbe ter jih preveriti, kar pa ni storil.
Glede na vse navedeno vlagatelj zahteva delno razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, in sicer v delu, v katerem je naročnik odločal o sklopih za dobavo in montažo pomivalnih strojev za belo posodo za zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Maribor. Hkrati pa vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov v višini predpisane takse in konference s stranko ter priprave zahtevka za revizijo v višini 400 odvetniških točk skupaj z 20% DDV ter 2% materialnih stroškov.

Naročnik je z dopisom, št. 371-02-4/2004-3113, z dne 06.04.2004, vlagatelja pozval, da v skladu z 12. členom ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.04.2004, naročniku posredoval pooblastilo odvetniku in kopijo potrdila o plačilu takse.

Naročnik je s sklepom, št. 371-02-4/2004-3113, z dne 30.04.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je v povabilu k oddaji ponudb, z dne 27.02.2004, navedel, da je osnovno in edino merilo za izbor najnižja cena ob izpolnjevanju tehničnih zahtev za ponujeno opremo. Posebej pri pomivalnem stroju bo naročnik poleg cene upošteval tudi ekonomičnost (tekoče vzdrževanje, poraba energije, čistil). Naročnik se sicer strinja z vlagateljem, da je dikcija nerodno zapisana, vendar je jasno razvidno, da je kot merilo za izbor postavil najnižjo ceno s tem, da mora predhodno vsaka ponudba izpolnjevati tehnične pogoje in biti ekonomična. Naročnik pojasnjuje, da v primeru, če bi se odločil, da kot merilo za ocenjevanje ponudb uporabi ekonomsko najugodnejšo ponudbo, bi moral posamezna merila določno opisati in jim določiti težo, kot to določa 50. člen ZJN-1, česar pa ni storil. To je vlagatelj vedel pred oddajo javnega naročila in kljub temu zahtevka za revizijo ni vložil, zato je njegov zahtevek v tem delu prepozen. Naročnik nadaljuje, da je kot merilo postavil in uporabil najnižjo ceno, kar pomeni, da je v predmetni zadevi edino merilo le najnižja cena ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v povabilu k oddaji ponudb. Po mnenju naročnika je takšno ravnanje ponudnikom zagotavljalo konkurenčno nastopanje in povsem enakopravno obravnavo kar sledi tudi iz "cenovnega pregleda ponudb" v obrazložitvi izpodbijane odločitve. V slednji je tudi jasno navedeno, da je naročnik pri ponudbah za pomivalna stroja "preverjal" (ne pa "vrednotil" ali podobno) še ekonomičnost, sicer pa kot merilo za izbor postavil najnižjo ceno. Glede vlagateljeve navedbe o neobičajno nizki ceni naročnik navaja, da 53. člen ZJN-1 prepušča poslovni odločitvi naročnika oceno o tem ali je ponujena cena prenizka. Glede izpolnjevanja tehničnih zahtev pa naročnik pojasnjuje, da je te zahteve postavil kot pogoj. Iz njegove odločitve je jasno razvidno, katere ponudbe so postavljene zahteve izpolnjevale in katere ne, pri čemer so bili ponudniki obravnavani enakopravno. Naročnik še dodaja, da vlagatelj tehnični ustreznosti strojev izbranega ponudnika ne nasprotuje, obrazložitve izpolnjevanja tehničnih pogojev pa ni zahteval, saj se je zanimal zgolj za podatke o tipu strojev, ki jih je ponudil izbrani ponudnik. Prav tako je bila razlika v ceni za pomivalni stroj za lokacijo Ljubljana med vlagateljem in izbranim ponudnikom minimalna in zato pri naročniku ni mogla zbuditi nobenega interesa po dodatnem preverjanju cen. Do večjega razhajanja je prišlo pri ceni za lokacijo Maribor, vendar je naročnik opazil, da je že med ceno vlagatelja in ceno drugega ponudnika, ki je ponudil isto znamko in model stroja kot vlagatelj, 26 % razlika, pri čemer je bil vlagatelj tisti, ki je ponudil nižjo ceno. Glede na naročnikovo poznavanje relevantnega trga in tudi navedeno, naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni dojel kot neobičajno nizke. Tudi proizvajalec stroja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik je naročniku na njegovo povpraševanje odgovoril, da je bila njegova cena za ponujeni stroj tako nizka, ker je šlo za državni razpis in da ta cena ne velja za prodajo drugim.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 11.05.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 371-02-4/2004-3113, z dne 13.05.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-111/04-21-890, z dne 17.05.2004, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, zaprosila za Navodilo o postopkih oddaje javnih naročil v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju: Navodilo), ki ga ji je naročnik posredoval z dopisom, z dne 19.05.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). V prvem odstavku 20. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 so določene najvišje vrednosti, do katerih se javno naročilo lahko oddaja po pravilih za oddajo naročil malih vrednosti in sicer različno za oddajo naročila za blago in storitve ter za oddajo naročila za gradnje. Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje.

Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen). Če naročnik notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona. Ker je v ZJN-1 za oddajo naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja predvsem, ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (125. člen ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da naročnik ni ovrednotil oziroma je nepravilno vrednotil merila za izbiro, Državna revizijska komisija opozarja na 12. člen ZRPJN, ki v prvem in petem odstavku določata:
" (1) Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.
(5) Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.".
V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ta določba predstavlja način izvedbe načela hitrosti (drugi odstavek 3. člena ZRPJN) ter načela učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih nemudoma reagirajo. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. To pravilo torej omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, kadar bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Vlagateljeva predmetna navedba se nanaša na določitev meril v razpisni dokumentaciji naročnika in je bila vlagatelju znana ves čas postopka oddaje javnega naročila. Če se torej vlagatelj ni strinjal s tako postavljenimi merili za ocenjevanje ponudb določenimi v razpisni dokumentaciji, bi moral zoper domnevno kršitev vložiti zahtevek za revizijo takoj po pregledu razpisne dokumentacije, najkasneje pa do naročnikove odločitve o dodelitvi naročila na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v zvezi z postavljenimi merili vložen prepozno, zato ga v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je prišlo do neenakega obravnavanja ponudnikov s tem, ko naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika ni upošteval kriterijev oziroma meril, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji.

V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je sicer avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z določanjem meril ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati. Določba četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 še določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno, objektivno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji objektivni in transparentni določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.

Iz Povabila k oddaji ponudbe, z dne 25.02.2004, naročnika je razvidno, da je naročnik v "Splošnih zahtevah" določil: "Osnovno in edino merilo je najnižja cena ob izpolnjevanju tehničnih zahtev za ponujeno opremo. Posebej pri pomivalnem stroju bo naročnik poleg cene upošteval tudi ekonomičnost (tekoče vzdrževanje, poraba energije, čistil).".
Navodilo pa v 21. členu določa:
"Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je lahko najnižja cena ali ekonomsko najugodnejša ponudba.

Ekonomsko najugodnejša ponudba vsebuje različna merila, odvisno od predmeta javnega naročila (npr. cena, stroški obratovanja, servisiranja in vzdrževanja, reference, kvaliteta intelektualne storitve, datum dobave ali zaključka del). Merila, ki jih vsebuje, morajo biti v povabilu k oddaji ponudbe opisana in ovrednotena.".

Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 23.03.2004, sicer izhaja, da naj bi naročnik kot osnovno merilo za izbor upošteval najnižjo ceno ob izpolnjevanju tehničnih zahtev za ponujeno opremo, pri ponudbah za pomivalni stroj pa naj bi preverjal še ekonomičnost in uporabo čistil. Vendar pa je iz odločitve naročnika o oddaji javnega naročila, in sicer iz tabele - Cenovni pregled ponudb razvidno, da je naročnik ocenjeval ponudbe le na podlagi postavljenega merila najnižja cena tudi pri ocenjevanju ponudb za pomivalni stroj. Tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval le merilo najnižja cena in ne tudi merila ekonomičnosti (tekoče vzdrževanje, poraba energije, čistil), kot je to navedel v povabilu k oddaji ponudbe. Naročnik bi moral upoštevati tako postavljeni merili na način, kot jih je določil v povabilu k oddaji ponudbe. Naročnik pa je s tem, ko je dejansko upošteval le merilo najnižja cena, ravnal v nasprotju z Povabilom k oddaji ponudb, Navodilom in določilom četrtega odstavka 50. člena ZJN-1. Ta namreč določa, da mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena, in ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Glede na vse navedeno, je potrebno pritrditi navedbi vlagatelja, da naročnik ponudb ni vrednotil v skladu z merili iz Povabila k oddaji ponudbe.

Glede očitka vlagatelja, da iz odločitve naročnika o oddaji javnega naročila ni jasno, na kakšen način je naročnik preverjal ekonomičnost in uporabo čistil, Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je imel v skladu z 78. členom ZJN-1 možnost podati zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev), ki je detaljnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval dodatno obrazložitev (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika glede na izpolnjevanje meril oziroma pojasnitev njegove ponudbe glede na postavljena merila itd.). Na podlagi dodatne obrazložitve se ponudnik, ki je le-tega zahteval, odloči ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Poudariti pa je potrebno, da prejem dodatne obrazložitve (drugi odstavek 78. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v desetih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila, lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva dodatno obrazložitev in šele nato vloži zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju opredeljevala do vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v zvezi s ponujenima pomivalnima strojema ponudil neobičajno nizko ceno. Državna revizijska komisija opozarja na 53. člen ZJN-1, ki v prvem odstavku določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". Navedeni člen ureja postopek, ki ga naročnik (lahko) uporabi v primerih, ko oceni, da ponudba posameznega ponudnika vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je potrebno šteti za neobičajno nizko, tako da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepustil poslovni presoji naročnika. Odločitev o tem, da bo uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1 je torej v skladu z zakonom prepuščena naročnikovi presoji o tem, ali je posamezna ponudba ob upoštevanju danih okoliščinah posameznega primera takšna, da (v povezavi s cenovnimi postavkami) vzbuja dvom v realno možnost izvedbe javnega naročila po ponujeni ceni. Iz besedila 53. člena ZJN-1 dalje izhaja, da naročnik ni avtomatično zavezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji neobičajno nizka in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Opisani postopek se torej ne nanaša avtomatično na vse ponudnike, ampak je v prvi vrsti namenjen varstvu tistih ponudnikov, katerih ponudbe namerava naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi (po njegovi oceni) nerealno nizke cene. Varstvo teh ponudnikov je v ZJN-1 uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da jim bo naročnik v takšnih primerih dolžan dati možnost, da dokažejo, da njihova ponudba vkljub nizki ceni zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Ne glede na navedeno, pa je iz dokumentacije spisa razvidno, da je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo, le-to preveril pri proizvajalcu pomivalnega stroja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Pri tem je ugotovil, da je proizvajalec le-tega ponudil izbranemu ponudniku pod posebno ugodnimi pogoji (nižji ceni) zaradi sodelovanja na predmetnem javnem razpisu in da ta cena ne velja za prodajo drugim subjektom.
Ob tem Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da se očitek o možnosti izvedbe lahko nanaša tudi na vprašanje pravne dopustnosti cene, nizka cena pa sama po sebi ni prepovedana. Glede na to mora tudi vlagatelj, ki želi uspeti s svojim zahtevkom, ko zatrjuje neobičajno nizko ceno, za utemeljitev svojih navedb podati objektivno podlago za svoje navedbe, kar pomeni, da mora predložiti ustrezna dejstva in dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe in iz njih izhajajoče zahteve.

Državna revizijska komisija se je glede na zgornje ugotovitve, na podlagi 3. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 23.03.2004, vključno s celotnim postopkom pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb.


Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku podaja napotke, da mora v nadaljevanju postopka pri ponovnem vrednotenju ponudb upoštevati merila, kot jih je določil v Povabilu k oddaji ponudbe. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik namreč uporabiti le tista merila, s katerimi je seznanil ponudnike v Povabilu k oddaji ponudb in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno in nediskriminatorno. Če pa naročnik pri ponovnem ocenjevanju ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera predložijo dokazilo (argument drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Naročnik mora tako vlagatelju povrniti stroške takse v višini 100.000,00 SIT. Za sestavo revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija kot potrebne stroške vlagatelju skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03) priznala 400 odvetniških točk, z 20% davkom na dodano vrednost skupaj v višini 52.800 SIT in 880 SIT za materialne stroške povezane s sestavo zahtevka za revizijo (13. člen Odvetniške tarife). Skupaj mora naročnik vlagatelju povrniti 153.680 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26.05.2004


mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Tivolska 50, Ljubljana
- Odvetniška družba PIRNAT-KOVAČIČ o.p. d.n.o., Meškova ulica 4, Ljubljana
- PUC d.o.o., Hotedršica 82, Hotedršica
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran