018-109/04 Servis skupnih služb Vlade

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Metode Hrovat kot predsednice senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke senata in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom-leasing neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje KBM LEASING d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor, ki ga zastopata odvetnika Matjaž Kirbiš in Darko Vran, Ulica talcev 3, Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, SERVIS SKUPNIH SLUŽB, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 27.05.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.01.2004 sprejel sklep št. 363-74/2003 o začetku postopka oddaje javnega naročila za najem s postopnim odkupom-leasing neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije.
Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 5-6/2004, z dne 23.01.004, pod št. objave Ob-921/04.
Naročnik je dne 31.03.2004 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 363-74/2003, s katerim je obvestil ponudnike, da za oddajo naročila niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), zaradi česar le-tega ni oddal..

Vlagatelj je dne 20.04.2004 (dokument z dne 19.04.2004) vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da iz Obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je strokovna komisija naročnika njegovo ponudbo ocenila kot nepravilno z utemeljitvijo, da v ponudbo ni predložil pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kot ga je naročnik zahteval v 8. točki VIII. poglavja razpisne dokumentacije (stran 12). Naročnik je namreč v VIII. Poglavju (Dokazilo o lastništvu) zahteval: ali originalni zemljiškoknjižni izpisek, ki ni smel biti starejši od 30 dni od datuma ponudbe, ali notarsko overjeno pridobitno listino, ali pravnomočno dovoljenje, v primeru, da je ponujena nepremičnina v fazi izgradnje.
Vlagatelj je predložil prvega od treh alternativno zahtevanih dokazil o lastništvu, to je (manj kot 30 dni star) originalen zemljiškoknjižni izpisek brez hipoteke, s čimer je zadostil zahtevam naročnika. V zvezi s tem vlagatelj še navaja, da je tudi v prvem neuspelem razpisu za isti objekt predložil enak dokaz o lastništvu, to je originalni zemljiškoknjižni izpisek, upoštevajoč dejstvo, da je dikcija v obeh razpisih identična. Iz takratnega obvestila razpisne komisije izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba ob predloženem enakem dokazu pravilna, saj je bil razpis ponovljen zaradi drugih razlogov.
Iz Obvestila o oddaji javnega naročila izhaja tudi izhaja, da vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, ker naj bi vlagatelj zmanjšal standard s tem, ko je ponudil manj pisarn z dvema delovnima mestoma na račun pisarn s tremi oz. štirimi delovnimi mesti, prav tako pa naj bi bil pomanjkljiv tudi tehnični opis ponujenih prostorov glede na tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj se protivi takšnim naročnikovim ugotovitvam z navedbo, da opisane pomanjkljivosti ne morejo biti razlog za nepravilnost njegove ponudbe, temveč morebiti le eden izmed kriterijev za znižanje konkurenčnosti ponudbe.
Iz celotnega konteksta razpisa izhaja, da je naročnik zahteval zelo natančno specifikacijo prostorov, tako po vsebini in namembnosti kot tudi po organizacijskih zaključenih enotah, ločeno za tri uporabnike. Prav tako naročnik ni mogel pričakovati, da se tako specifičen in zahteven objekt gradi še preden je v razpisu podal svoje zelo natančne zahteve, zato tudi ni nikjer v razpisni dokumentaciji navedel, v kateri fazi izgradnje mora biti ponujena nepremičnina v času oddaje ponudbe. Vlagatelj je v ponudbo priložil visoko garancijo za resnost ponudbe (10 mio SIT), podpisal je pogodbo z visoko zagroženo pogodbeno kaznijo in morebitno škodo zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti ter priložil tudi izjavo banke, da bo ob sklenitvi posla izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Vlagatelj je predložil tudi pravnomočno lokacijsko dovoljenje, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in izjavo, da je upravni postopek z vsemi soglasji pred zaključkom in informacijo o tem, da je gradbeno dovoljenje izdano in da je dne 04.04.2004 postalo pravnomočno.
Vlagatelj še navaja, da ni točna trditev naročnika, da velikost in število pisarn ne ustreza zahtevam iz razpisa. Pisarniški prostori so bili ponujeni z večjo kvadraturo in večjim številom delovnih mest od zahtevanih, vse organizacijske enote po uporabnikih pa so ponujene kot zaokrožene celote. Namesto pisarn za dve delovni mesti je ponujenih več pisarn za tri in štiri delovna mesta, kar pa ni izločilni kriterij, pač pa se izpolnitev točkuje (- 4x0,6 od 80 točk).
Vlagatelj je ponudil tudi večjo kvadraturo pomožnih prostorov, kot jih je zahteval naročnik, od tega 810 m2 arhiva v kleti, kar v celoti zadostuje vsem pogojem Zakona o tajnih podatkih (Uradni list, št. 87/2001 in 101/2003) in Uredbe o varovanju podatkov (Uradni list, št. 70/2002).
Prav tako ni točna trditev, da je pomanjkljiv tehnični opis ponujenih prostorov. Podpisane so vse tehnične priloge in zahtevani standardi iz razpisa, v tehničnem delu pa so še dodatno opisani. Tudi v projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje so navedeni vsi upoštevani gradbeni predpisi za poslovne prostore v standardih, navedenih v razpisni dokumentaciji, kar pomeni, da bodo le-ti pri gradnji tudi spoštovani.
Glede na navedeno in ob dejstvu, da je bila vlagateljeva ponudbena cena nižja za 9% od ponudbe drugega ponudnika vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi svojo odločitev in postopek nadaljuje ter vlagateljevo ponudbo šteje kot pravilno.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer plačane takse v višini 200.000,00 SIT in 4500 odvetniških točk (z 20% DDV) za sestavo revizijskega zahtevka.

Naročnik je dne 03.05.2004 sprejel sklep št. 363-74/2003, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik najprej navaja, da vlagatelj nepravilno tolmači zahteve glede dokazila o lastništvu, ki ga je naročnik zahteval v 8. točki VIII. poglavja razpisne dokumentacije. Navedene tri možnosti dokazila o lastništvu niso alternativne, med katerimi je lahko ponudnik prosto izbiral, pač pa so to možnosti dokazila o lastništvu glede na pravno in dejansko stanje nepremičnine. Če ponudnik ponuja nepremičnino, ki še ni zgrajena ali jo je potrebno temeljito prenoviti, ponudnik potrebuje gradbeno dovoljenje, ki je potrebno za vsako novo gradnjo ali za prenovo. V takem primeru ni dovolj, da ponudnik predloži le zemljiškoknjižni izpisek, pač pa mora predložiti tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje kot to zahteva Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in 97/2003; v nadaljevanju: ZGO-1). Vlagatelj v svoji ponudbi navaja, da je potrebno objekt, ki ga ponuja, temeljito prenoviti oz. morebiti celo podreti in postaviti nov objekt. Za take posege v objekt ZGO-1 predpisuje pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki pa ga vlagatelj v času oddaje ponudbe še ni imel. Informacija, na katero sklicuje vlagatelj, da je pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobil kasneje, je brezpredmetna, saj 54. člen ZJN-1 izrecno prepoveduje dopolnitev ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe naredila ustrezno. Dejstvo je, da vlagatelj v trenutku oddaje in odpiranja ponudbe pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ni imel. Glede vlagateljevega očitka, da je v prvem neuspelem javnem razpisu za isto predmetno javno naročilo predložil enak dokaz o lastništvu, naročnik ugotavlja, da v tistem postopku vlagatelj ni predložil kopije ponudbe, kot je zahteval 54. člen ZJN-1, poleg tega pa je vlagatelj ponudil tudi prepozen rok za začetek najema, torej rok, ki ni bil v skladu s takratno razpisno dokumentacijo. Naročnik torej v prvem razpisu ni ugotavljal pravilnosti vlagateljeve ponudbe glede lastništva ter tehničnih zahtev, saj je bila njegova ponudba izločena zaradi prej navedenih razlogov. V prvem postopku je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila tudi Državna revizijska komisija.
Trditev vlagatelja, da velikost in število prostorov, ki jih je ponudil v ponudbi, ustreza zahtevam iz razpisa, ne drži. Vlagatelj je sicer v svoji ponudbi ponudil večjo skupno površino pisarniških prostorov, kot je bila zahtevana, vendar število in velikost posameznih pisarn ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Neustrezno je skupno število pisarn, saj jih je naročnik zahteval 174, vlagatelj pa jih je ponudil 159. Naročnik je v tehničnih zahtevah zahteval 86 pisarn za 2 delovni mesti v velikosti najmanj 1784 m², vlagatelj pa je v svoji ponudbi ponudil 48 pisarn za 2 delovni mesti v velikosti 1066,42 m². Nadalje je naročnik zahteval 16 pisarn za 3 delovna mesta v velikosti najmanj 414 m², vlagatelj pa je ponudil 25 pisarn za 3 delovna mesta v velikosti 795.05 m². Naročnik je zahteval tudi 4 pisarne za 4 delovna mesta v velikosti najmanj 140 m², medtem ko je vlagatelj v ponudbi ponudil 17 pisarn za 4 delovna mesta v velikosti 630,23 m². Iz opisanega je jasno razvidno, da vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevam iz tehnične dokumentacije, prav tako pa tudi ne drži trditev vlagatelja, da so bile te zahteve kriterij točkovanja in ne izločitveni kriterij. Te zahteve so se sicer točkovale kot del meril za izbiro najugodnejše ponudbe, vendar pa so morali ponudnik ponuditi najmanj takšno število in velikost prostorov, kot jih je zahteval naročnik.
Glede zadnje vlagateljeve trditve, da v ponudbi ni dal pomanjkljiv tehnični opis ponujenih prostorov, pa naročnik pojasnjuje, da vlagatelj v ponudbi ni navedel vrste in načina osvetlitve prostorov, ni navedel kakšne obloge oz. kakšna vgrajena oprema bo v prostorih, ni navedel, ali imajo prostori vhodno avlo z recepcijo, ni navedel kakšen je vhod v prostore, ni navedel, ali ima sistemski prostor klimatizacijo, ki je bila obvezna, ni navedel ali bodo prostori imeli upravnika ter ni navedel ali obstaja odštevalni števec za ogrevanje in samostojni ali odštevalni števec za električno energijo.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.05.2004, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 12.05.2004 (z dopisom št. 363-74/2003) Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen.

Naročnik je izločil vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila med drugim tudi zato, ker vlagatelj v ponudbi ni predložil pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta si obe stranki edini v tem, da je naročnik v 8. točki VIII. poglavja (Posebni obvezni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila storitev št. 62/03 VV in pogoji za udeležbo (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) zapisal:
"8. dokazilo o lastništvu - originalni zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 30 dni od datuma oddaje ponudbe, ali v primeru, da pridobitni naslov še ni izveden v zemljiški knjigi, notarsko overjeno fotokopijo pridobitne listine, ali v primeru, da ja ponujena nepremičnina v fazi izgradnje, pravnomočno gradbeno dovoljenje
DOKAZILI:
Originalni zemljiškoknjižni izpisek oz. notarsko overjeno fotokopijo pridobitne listine oziroma fotokopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, v kolikor je ponujena nepremičnina v fazi izgradnje.
Izjava ponudnika - lastnika nepremičnine (PRILOŽEN OBRAZEC), da nepremičnina ni obremenjena.".

Obe stranki sta si dalje soglasni v tem, da je vlagatelj v svojo ponudbo v dokaz izpolnjevanja prej citiranega pogoja predložil (originalni) Redni izpisek iz Zemljiške knjige, z dne 11.02.2004 in Izjavo, da ponujena nepremičnina ni obremenjena s hipoteko ali drugim stvarnim bremenom.

Pač pa si stranki nista edini v tem, ali bi glede na dikcijo zgoraj citirane 8. točke VIII. poglavja Navodil ponudnikom vlagatelj moral predložiti (tudi) pravnomočno gradbeno dovoljenje. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da bi vlagatelj moral predložiti (poleg zemljiškoknjižnega izpiska in izjave, da nepremičnina ni obremenjena) tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da pravnomočnega gradbenega dovoljenje ni bil dolžan predložiti, kar utemeljuje z navedbo, da je naročnik v predmetni točki dokazila zahteval zgolj alternativno (torej le enega izmed treh navedenih dokazil) in da je posledično s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska in izjave, da nepremičnina ni obremenjena, naročnikovo zahtevo v celoti izpolnil.

V zvezi s predmetno točko iz razpisne dokumentacije je potrebno najprej izpostaviti predvsem dejstvo, da je iz le-te mogoče razbrati (navedeno izhaja tudi iz konteksta celotnega javnega razpisa in med strankama v tem postopku ni sporno), da je naročnik predvidel in/ali dopustil, da bodo ponudniki (lahko) ponudili tudi takšne nepremičnine, ki še niso zgrajene oz. so (šele) v fazi izgradnje, torej so v tisti fazi, pred katero je potrebno predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnik postavil takšno zahtevo zato, ker vnaprej ni mogel vedeti, ali bo lastninska pravica na ponujeni nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi (v zvezi s tem je zahteval bodisi originalni zemljiškoknjižni izpisek bodisi notarsko overjeno fotokopijo pridobitne listine), niti ni mogel vedeti, ali bo ponujena nepremičnina (še) v fazi izgradnje (le v tem primeru je zahteval predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja).

Iz obravnavane točke Navodil ponudnikom torej izhaja, da je naročnik z 8. točko VIII. poglavja razpisne dokumentacije od ponudnikov, ki so ponudili nepremičnino v fazi izgradnje, zahteval fotokopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Naročnik je torej v predmetni točki zahteval dokumente glede na pravno in dejansko stanje ponujene nepremičnine, le-ti pa so morali biti predloženi do trenutka poteka roka za oddajo ponudb. Ker je torej vlagatelj ponudil objekt, ki ga je potrebno (po njegovih navedbah iz ponudbene dokumentacije) temeljito prenoviti oziroma morebiti celo porušiti in postaviti nov objekt, bi moral v ponudbi predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da je vlagateljevo stališče, da je s predložitvijo zemljiškoknjižnega izpiska zadostil zgoraj citirani točki iz Navodil ponudnikom, nepravilno, saj navedeni listini (to sta zemljiškoknjižni izpisek in pravnomočno gradbeno dovoljenje) izkazujeta dve popolnoma različni pravni stanji (v konkretnem primeru prva listina dokazuje lastništvo nepremičnine, ki jo bo potrebno porušiti, druga listina pa bi izkazovala šele dovoljenje za graditev ponujenega objekta). Obe listini sta sicer pomembna pokazatelja o sposobnosti ponudnikov o tem, ali so (bodo) zmožni izpolniti javno naročilo, če jim bo dodeljeno, seveda ob upoštevanju, da so morali ponudniki ponuditi listini glede na pravno in dejansko stanje ponujenih nepremičnin, in v primeru ponudbe nepremičnine, ki je še v fazi izgradnje, za le-to predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Tega se je očitno zavedal tudi vlagatelj, saj je v ponudbo (za ponujeno nepremičnino) predložil pravnomočno lokacijsko dovoljenje (ne da bi ga naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval) in obrazložitev, da je "skrajni rok za izdajo gradbenega dovoljenja konec februarja 2004", po odpiranju ponudb (dne 26.02.2004) pa je naročniku (dne 03.03.2004) posredoval tudi (še nepravnomočno) gradbeno dovoljenje (dokument št. 351-05-1099/2003-327, z dne 01.03.2004), ki pa ga naročnik skladno s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 ni smel upoštevati.

Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji (če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi). Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj ter preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako že vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Zahtevo iz 8. točke VIII. poglavja razpisne dokumentacije je potrebno obravnavati kot pogoj v smislu 12. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj - element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v postopku pa ponudniki vedno dokazujejo z listinami, ki jih morajo predložiti naročniku v svojih ponudbah, in sicer na takšen način, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji. Ponudniki so torej tisti, ki morajo ravnati v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, kar pomeni, da morajo pozorno slediti naročnikovim navodilom in v ponudbo predložiti vse dokumente, ki jih je zahteval naročnik, in sicer najkasneje do poteka roka za oddajo ponudb.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnikova zahteva za predložitev dokazil o izpolnjevanju obveznih pogojev zapisana dovolj jasno in razumljivo. Upoštevaje predmetno zahtevo bi moral vlagatelj glede na to, da je ponudil objekt, ki je (še) v izgradnji, za ponujen objekt predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Naročnik je ponudnike v razpisni dokumentaciji tudi izrecno opozoril, da mora ponudba v celoti ustrezati zahtevam naročnika (točka a III. poglavja Navodil ponudnikom, Zahteve naročnika, ki jih mora ponudnik upoštevati pri izdelavi ponudbe). Naročnik pa je tudi v VII. poglavju (Splošni obvezni pogoji pravilne ponudbe) zapisal, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da bo po pregledu ponudb izločil kot nepravilne vse tiste ponudbe, pri katerih bo (med drugim) ugotovil, da "ponudba ni kompletna (niso ponujeni vsi pisarniški in pomožni prostori, ki so v razpisni dokumentaciji določeni kot celota, niso priložene vse zahtevane priloge in dokumenti v zahtevani obliki ter po vsebini oziroma niso izdani od organov, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih elementov oziroma odgovorov na zahtevana vprašanja)".

Nenazadnje pa je imel vlagatelj tudi možnost, da bi v zvezi z izpolnjevanjem zahtevanih pogojev zaprosil za pojasnila. Možnost zahtevati takšna pojasnila ureja tretji odstavek 25. člena ZJN-1, kjer je določeno, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora le-tega zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, naročnik pa mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri čemer mora isto obvestilo posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Na prej opisano možnost je bil vlagatelj izrecno opozorjen (tudi) v I. poglavju (Dodatna pojasnila ponudnikom), a je, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa glede obravnavane revizijske navedbe, ni izkoristil.

Ker vlagatelj ni sledil (vsem) naročnikovim zahtevam iz 8. točke VIII. poglavja Navodil ponudnikom, je naročnik ravnal povsem zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb zavrniti vse nepravilne ponudbe. Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost, ki izhaja iz izrecne zakonske določbe in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Naročnik je tako ravnal povsem v skladu z zakonom, ko je ob upoštevanju lastnih zahtev iz razpisne dokumentacije vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Ker je ponudba vlagatelja nepravilna že iz zgoraj navedenih razlogov, so vse vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na (ne)pravilnost tudi drugih elementov njegove ponudbe glede izpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije, brezpredmetne, saj na odločitev ne morejo vplivati.
Kljub temu in čeprav navedeno v nadaljevanju torej ne vpliva na odločitev v tej revizijski zadevi pa se je Državna revizijska komisija opredelila tudi do preostalih dveh očitkov iz obravnavanega revizijskega zahtevka, in sicer predvsem v izogib morebitnim ponovnim vlaganjem revizijskih zahtevkov iz istih razlogov (naročnik bo namreč ponovno razpisal oddajo predmetnega javnega naročila), ki jih gre (kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) pripisati nepravilnostim na strani naročnika.

Kot je razvidno iz Obvestila o oddaji javnega naročila (dokument št. 363-74/2003, z dne 31.03.2004) je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno tudi iz razloga, ker naj bi vlagatelj ne ponudil takšne velikosti in števila pisarn, kot jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji in/ali ker naj bi vlagatelj ponudil manjše število pisarn z dvema delovnima mestoma in posledično večje število pisarn s tremi oz. štirimi delovnimi mesti.

Naročnik je v (pod)točki 1.2.1 točke 1.2 (Zahteve po velikosti in številu pisarn ter pomožnih prostorov) Tehničnih zahtev za najem poslovnih prostorov kot sestavni del razpisne dokumentacije zapisal, kolikšno število pisarn za različno število delovnih mest morajo ponudniki ponuditi (67 pisarn za 1 delovno mesto, 86 pisarn za 2 delovni mesti, 16 pisarn za 3 delovna mesta, 4 pisarne za štiri delovna mesta in 1 pisarno za 17 delovnih mest) in predvidel tudi, kakšna je skupna površina pisarn, in sicer ločeno glede na število delovnih mest (skupna površina pisarn za 1 delovno mesto znaša najmanj 1147 m², skupna površina pisarn za 2 delovni mesti znaša najmanj1784 m², skupna površina pisarn za 3 delovna mesta znaša najmanj 414 m², skupna površina pisarn za 4 delovna mesta znaša najmanj 140 m², skupna površina pisarn za17 delovnih mest znaša najmanj 130 m²).
V XI. poglavju (Merila za izbiro najugodnejše ponudbe) Navodil ponudnikom pa je naročnik v točki 2 (Ustreznost poslovnih prostorov po tehničnih zahtevah - ustreza v celoti, ne ustreza) v zvezi s tem (med drugim) zapisal:

2.1. Odgovarjajoča velikost prostorov
skupna površina za 1 delovno mesto znaša najmanj 1147 m² (2 ali 0 točk)
skupna površina za 2 delovni mesti znaša najmanj1784 m² (2 ali 0 točk)
skupna površina za 3 ali 4 delovna mesta znaša najmanj 554 m² (2 ali 0 točk)
skupna površina za17 delovnih mest znaša najmanj 130 m² (2 ali 0 točk)
sejna dvorana za 80 do 100 oseb znaša najmanj 250 m² (2 ali 0 točk)
(skupaj do 10 točk)

2.2. Odgovarjajoče število in namembnost prostorov
ponujenih je najmanj 67 pisarn za 1 delovno mesto (4 ali 0 točk)
ponujenih je najmanj 86 pisarn za 2 delovni mesti (4 ali 0 točk)
ponujenih je najmanj 21 pisarn za 3 in več delovnih mest (2 ali 0 točk)
(skupaj do 10 točk)

Kot je razvidno iz zgoraj navedenih oziroma citiranih delov razpisne dokumentacije naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ni ločil med pogoji za udeležbo in merili za izbiro najugodnejše ponudbe. V zvezi s tem ga je potrebno opozoriti, da se pogoj od merila razlikuje v tem, da ne vpliva na uvrstitev na ocenjevalni lestvici in je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključujoče narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Merilo pa je element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb (11. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) ter se vrednoti glede na to, v kolikšni meri je izpolnjeno in je relativne narave. Razpisna dokumentacija je torej strukturirana tako, da če posamezno merilo ni izpolnjeno (torej, če ponudnik po posameznem merilu ni ocenjen z najvišjim možnim številom točk), je kljub temu ponudba še vedno pravilna in se kot takšna tudi ocenjuje.
Pogojev torej ni mogoče enačiti z merili, saj se lahko le tista ponudba, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, ocenjuje na podlagi meril. Lahko pa naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da mora biti posamezna zahteva (pogoj) izpolnjena v točno določenem obsegu, kar pa takšno zahtevo presega (v smislu še bolj ugodne ponudbe v tem delu ponudbe), se vrednoti v okviru merila. V prej opisani obliki pomeni torej izpolnitev zahteve v določenem, s strani naročnika predvidenem obsegu, izpolnitev pogoja, presežek pa se vrednoti (kot je npr. naročnik to storil pri vrednotenju podmerila "klimatizacija je v vseh prostorih", s katerim je namenil ponudniku, ki je ponudil klimo v vseh ponujenih prostorih 5 točk, ponudniku, ki tega ni ponudil pa 0 točk; seveda ob predpostavki, da je slednji izpolnil zahtevo naročnika iz točke 2.2.3 razpisne dokumentacije (Ogrevanje in hlajenje) in ponudil klimo vsaj v sistemskem prostoru).
Ker je naročnik v obravnavanem primeru pri zgoraj navedenih podmerilih npr. predvidel prejem 4 točk (le) v primeru, če bi (je) ponudnik ponudil najmanj 86 pisarn za 2 delovni mesti, je vlagatelj lahko upravičeno predvideval in/ali pričakoval, da v nasprotnem primeru sicer ne bo prejel nobene točke, vendar zaradi tega njegova ponudba ne bo izločena kot nepravilna. Ker pa je naročnik identično "podmerilo" na drugem mestu razpisne dokumentacije postavil kot pogoj (v 1.2.1. točki - Pisarniški prostori, kjer je zahteval od ponudnikov, da ponudijo 86 pisarn za 2 delovni mesti), je s tem povzročil ne le, da je takšno "merilo" izgubilo svojo funkcijo merjenja in/ali razlikovanja med ponudbami (v smislu boljši-slabši), temveč je ravnal tudi v nasprotju s prvim odstavek 23. člena ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije), ki določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.

Kot izhaja iz revizijskega zahtevka vlagatelj očita naročniku tudi, da ni točna njegova ugotovitev, da je ponudil pomanjkljiv tehnični opis ponujenih prostorov oziroma da je v zvezi s tem ponudil vse, kar je naročnik zahteval v tehničnem delu razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelja z domnevnim "pomanjkljivim tehničnim opisom ponujenih prostorov glede na tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije" seznanil šele s sklepom, s katerim je zavrnil njegov zahtevek za revizijo kot neutemeljen (tudi v tem dokumentu so domnevne nepravilnosti navedene izredno skopo in površno, naročnik v zvezi z le-tem ni zapisal niti tega, v nasprotju s katerimi točkami tehničnega dela razpisne dokumentacije naj bi ravnal vlagatelj). Vlagateljeve "tehnične pomanjkljivosti" pa ne izhajajo niti iz Poročila o oddaji javnega naročila. Ker gre v tem primeru za dokument, katerega poglavitni namen je omogočiti preglednost poteka postopka oddaje javnega naročila tudi v fazi primerjave, vrednotenja in ocenjevanja ponudb, ki je sicer za javnost zaprta (temu namenu služi tudi tekom revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo), ZJN-1 v 78. členu naročniku izrecno nalaga dolžnost sestave pisnega poročila o poteku oddaje javnega naročila, predpisuje njegovo (minimalno) vsebino in določa, da je takšno poročilo obenem tudi podlaga za obvestilo ponudnikom o oddaji javnega naročila. 3. točka prvega odstavka 78. člena ZJN-1 pa izrecno zahteva, da mora poročilo o oddaji javnega naročila med drugim vsebovati tudi: "imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev".
Sicer pa je naročnik pri vlagatelju (v tem delu njegove ponudbe) ugotovil določene nepravilnosti in/ali pomanjkljivosti, ki jih, kot izhaja iz natančnega pregleda vlagateljeve ponudbe, slednji sploh ni zakrivil. Naročnik je namreč (med drugim) ugotovil (v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo), da vlagatelj ni navedel, ali imajo ponujeni prostori avlo z recepcijo, čeprav je vlagatelj v točki 6.2 - (Komunikacijsko jedro) Objekta forum 2 na lokaciji vogala Cafove in Partizanske ulice v Mariboru zapisal: "Dodatno je v pritličju kot sestavni del komunikacijskega jedra predvidena vhodna avla z receptorskim pultom in vetrolovom z avtomatskimi vrati". Ravno tako je naročnik očital vlagatelju, da ni navedel ali ima sistemski prostor klimatizacijo, čeprav je vlagatelj v točki 8.2 (Strojne instalacije) ponudil klimatizacijo vseh prostorov (torej očitno tudi klimatizacijo sistemskega prostora). Naročnik je ravno tako ugotovil, da vlagatelj ni navedel, kakšne obloge je ponudil, čeprav je vlagatelj v ponudbi, in sicer v točki 7 (Zaključna dela) tehničnega dela ponudil tudi obloge (točka 7.4 - obdelava tal, točka 7.5. - obdelava sten in točka 7.6 - obdelava stropov).
Tudi sicer so naročnikove zahteve iz tehničnega dela razpisne dokumentacije (Tehnične zahteve za najem poslovnih prostorov kot sestavni del razpisne dokumentacije) dokaj pomanjkljive. Naročnik npr. nikjer v razpisni dokumentaciji ni zapisal, da morajo ponudniki navesti vrsto in način osvetlitve ponujenih prostorov, pač pa je v zvezi s tem zapisal le (v 2.1. točki - Najeti prostori morajo imeti): "OSVETLITEV - skladno z normativi o osvetlitvi delovnih prostorov". Klub prej navedenemu pa je naročnik očital vlagatelju, da "ni navedel vrste in načina osvetlitve prostorov" (kot izhaja iz sklepa, s katerim je naročnik zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, je bil tudi to eden izmed razlogov za nepravilnost vlagateljeve ponudbe).
Ob upoštevanju zgoraj navedenega je potrebno na naročnika (zopet) nasloviti očitek, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavek 23. člena ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije), ki določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo namreč usmerja in zavezuje naročnika k pripravi takšne razpisne dokumentacije, katere vsebina bo jasna, razumljiva in nedvoumna ter bo hkrati omogočala primerljivost med ponudbami. Samo takšna razpisna dokumentacija namreč omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb, pošteno in celovito primerjavo le-teh in zakonito izbiro med njimi.

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.05.2004


Predsednica senata:
Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- VLADA RS, SERVIS SKUPNIH SLUŽB , Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- Odvetnika Matjaž Kirbiš in Darko Vran, Ulica talcev 3, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška cesta 19a,
Ljubljana

Natisni stran