018-106/04 Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "varnostno - receptorske storitve" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Sintal d.d., Zaloška cesta 143, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., Savska cesta 34, Domžale (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.05.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika vsebovana v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 3370/04-GJ, z dne 03.05.2004.

2. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.03.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za predmetne storitve in v Uradnem listu RS, št. 26-29/04, z dne 26.03.2004, pod številko objave Ob - 7960/04 objavil javni razpis po odprtem postopku za "varnostno - receptorske storitve".

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo dne 21.04.2004, ki ga je naročnik prejel 22.04.2004. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da so na strani 21 razpisne dokumentacije navedena merila za izbiro izvajalca. Naročnik v razpisni dokumentaciji v drugi točki Meril za izbiro izvajalca navaja, da bo največ točk (10) dobil tisti ponudnik, ki ima na Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje registriranih več kot 500 varnostnikov. Vlagatelj navaja, da mu ni znano na podlagi katerih strokovnih in pravnih izhodišč je naročnik največ točk namenil tisti družbi, ki ima registriranih več kot 500 varnostnikov, saj za takšno odločitev naročnika ni nikakršne pravne podlage. Vlagatelj je prepričan, da ima takšen način določitve merila vse znake diskriminatornega obravnavanja ponudnikov, saj je za delo po katerem povprašuje naročnik potrebno največ 10 varnostnikov.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik na strani 22 razpisne dokumentacije v merilih za izbor izvajalca v točki 5 navedel kot merilo "ostali pogoji, ki jih glede na predmet javnega naročila izpolnjuje ponudnik - največ 15 točk". Pri tem merilu naročnik navaja, da 5 točk dobi ponudnik, kadar je "lokacija varnostno nadzornega centra v eni izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost.". Vlagatelj je prepričan, da lokacija dežurnega centra ni primarne narave, saj je bistvo dežurnega centra zagotavljanje kvalitetnih prenosov komunikacij in informacij, ne pa oddaljenost le - tega od predmeta naročanja. Vlagatelj tako ugotavlja, da je tako postavljeno merilo za vse ponudnike, ki varnostno nadzornega centra nimajo v eni izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost, diskriminatorno in strokovno neutemeljeno. Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in v tem primeru zahteva povrnitev stroškov plačila takse v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom št. 3370/04-GJ, z dne 03.05.2004 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da vlagatelj v svojih navedbah nepravilno ugotavlja, da so merila diskriminatorna in nestrokovna, poleg tega pa navedbe ne podkrepi z nikakršnimi dokaznimi sredstvi, ki bi pojasnjevalno pripeljalo do posledic, ki bi opravičevale ugoditev navedenemu zahtevku. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot obvezno sestavino določil tudi merila za izbiro izvajalca predmetne storitve. Naročnik navaja, da je število predvidenih točk ponderiral glede na pomembnost predmetne storitve, sledeč zavezujočim temeljnim načelom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Naročnik navaja, da je kot najpomembnejše merilo postavil ceno, ki predstavlja 60 % od skupnega števila točk, ostala merila predstavljajo 6,6 % oz. 3,3 %. Izpodbijana merila predmetnega zahtevka za revizijo predstavljajo 6,6 % in 3,3 % vrednosti vseh točk (pravilno: ostala merila predstavljajo 40% od skupnega števila točk, izpodbijano merilo glede števila registriranih varnostnikov pa predstavlja 6.7% od skupnega števila točk in merilo lokacija varnostno nadzornega centra v eni izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost predstavlja 3,3% od skupnega števila točk).
Naročnik izpodbijano merilo glede pravilnosti določitve zgornje meje števila registriranih varnostnikov utemeljuje z dejstvom, da je, glede na obseg in pomembnost fizičnega varovanja na deponiji Dob in poslovni stavbi naročnika v Domžalah, mogoče izvajanje kvalitetnih, ažurnih ter strokovno zahtevnih nalog le ob zagotovitvi določenega ter dovolj velikega števila registriranih varnostnikov, ki jih ponudnik kot organiziran subjekt na trgu fizičnega varovanja lahko ponudi. Naročnik opravlja svojo dejavnost kot javno gospodarsko službo v javnem interesu, ob predpostavki zadovoljitve osnovnih javnih dobrin vsem njenim uporabnikom. Naročnikova dejavnost je za širšo okolico izrednega pomena, saj bi potencialna ogrozitev njenih vitalnih delov, kamor sodi tudi poslovna stavba, vključno z vsemi bazami podatkov in računalniškim nadzorstvenim sistemom, lahko pomenila ohromitev in moteno izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, ravnanje z odpadki ter čiščenje odpadnih in padavinski voda za območje petih (5) občin, kjer naročnik opravlja navedene dejavnosti za več kot 50.000 uporabnikov.
Na podlagi določb ZJN-1 o javnih naročilih lahko naročnik uporabi merila, ki na nek način diferencirajo ponudnike in ima za izbiro teh meril objektivnih razloge, ne sme pa neupravičeno diskriminatomo obravnavati ponudnike, kar pa je v sled določitve zgornje meje 500 registriranih varnostnikov z vidika širše družbene pomembnosti izvajanja javne gospodarske službe utemeljeno in v nobenem segmentu ni moč zaslediti znakov neupravičene diskriminacije ponudnikov, saj navedeno merilo primarno zasleduje načelo zagotavljanja visokega nivoja varnosti v vseh primerih, kjer bi lahko bi ogrožen tako obstoj naročnika kot izvajanje nemotene dejavnosti.
Naročnik utemeljuje določitev merila - lokacija varnostno nadzornega centra v eni izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost s tem, da je zaradi širokega območja, ki ga naročnik pokriva z izvajanjem javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadki ter čiščenja odpadnih in padavinskih voda, potrebno varnostno nadzorstveni center locirati v eno izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost, t.j. Občina Domžale, Občina Trzin, Občina Mengeš, Občina Moravče, Občina Lukovica.
Pri tem je zopet pomembno poudariti pomen fizičnega varovanja in lokacijo varnostno nadzornega centra, saj je primarni namen fizičnega varovanja zagotoviti takojšnje ukrepanje v primerih nezgod ter preprečitev nastanka še večje škode, ki bi lahko imela širše družbene posledice. Določitev lokacije varnostno nadzornega centra v eni izmed občin, kjer naročnik opravlja svojo dejavnost, tako ne more biti neupravičeno diskriminatomo, saj je znano, da ima sedež v navedenih občinah kar nekaj pravnih oseb z registrirano dejavnostjo varovanja kar poleg potrebe po časovno adekvatnih intervencijah, katere lahko omogoči le bližnji nadzorni center ponudnika, ki mu območje delovanja naročnika ni tuje, predstavlja utemeljenost merila, ki ga naročnik točkuje s 5 točkami oz. 3,3 %.Naročnik je vlagatelja tudi pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom z dne 07.05.2004 obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN dne 10.05.2004 z dopisom 3579/04-GJ odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v skladu z 21. členom ZRPJN z dopisom št. 018-106/04-25- 882, z dne 17.05.2004, naročnika pozvala, naj ji odstopi vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim razpisom. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo z dopisom, št 3860/04-GJ, z dne 20.05.2004. Državna revizijska komisija je prejela zahtevano dokumentacijo dne 21.05.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti s področja predmeta javnega naročila, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve pritožbe.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V navedenem primeru je bilo potrebno ugotoviti ali sta sporni merili in sicer merilo v zvezi s številom registriranih varnostnikov in merilo "ostali pogoji - lokacija varnostno nadzornega centra v eni izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost" diskriminatorni in strokovno neutemeljeni.

V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb". Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer pa je njegova dispozitivnost omejena z določbami zakona, saj merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Navedeni zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v prilogi 12 "Merila za izbor izvajalca" (stran 21 in 22) navedel:
"Skupno število točk je 150. Merila za izbiro so naslednja:
1. Referenceâ??â??â??â??â??â??â??â??â??...â??â??.10 točk
2. št. registriranih varnostnikovâ??â??â??â??.10 točk
3. Strokovna izobrazba kadrovâ??â??â??â??...10 točk
4. Seznam opremeâ??â??â??â??â??â??â??â??â?? 10 točk
5. Ostali pogojiâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??. 15 točk
6. Plačilni pogojiâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??5 točk
7. Cena storitveâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??90 točk.".
V zvezi z merilom število registriranih varnostnikov je naročnik v točki 2. v nadaljevanju določil: "število registriranih varnostnikov na Zbornici RS za zasebno varovanje - skupaj največ 10 točk:
več kot 500 registriranih varnostnikov 10 točk
od 250 do vključno 500 registriranih varnostnikov 5 točk
od 100 do vključno 250 registriranih varnostnikov 2 točki
manj kot 100 registriranih varnostnikov 1 točka.".
V zvezi z merilom ostali pogoji je naročnik v točki 5. v določil: "Ostali pogoji, ki jih glede na predmet javnega naročila izpolnjuje ponudnik - največ 15 točk:
Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja (Ur.l. RS 64/95) 5 točk
Licenca za tehnično varovanje 5 točk
Lokacija varnostno nadzornega centra v eni izmed občin,
kjer naročnik izvaja svojo dejavnost 5 točk.".

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da so predmet javnega naročila varnostno receptorske storitve in sicer:
- varnostne in receptorske storitve poslovne stavbe naročnika na Savski 34 v Domžalah in sicer 24 ur na dan, tudi ponoči in ob praznikih (receptorske storitve - od 7.00 do 15. ure, varnostne storitve - od 15.00 do 7.00 ure) skupaj cca. 18.000 ur in
- fizično varovanje na deponiji Dob - zimski čas: 12 ur dnevno fizično varovanje (od 18.00 do 6.00 ure) in poletni čas: 10 ur dnevno fizično varovanje (od 20.00 do 6.00 ure), ob nedeljah in praznikih - 24 ur dnevno, skupaj cca. 10.000 ur.

Naročnik postavitev spornega merila glede števila registriranih varnostnikov utemeljuje s tem, da je glede na obseg in pomembnost predmeta javnega naročila merilo upravičeno določil takšno število varnostnikov pri tem pa naročnik tudi poudarja, da je glede na pomen njegove dejavnosti potrebno zagotoviti učinkovito varstvo njegovih poslovnih prostorov. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je za opravljanje storitev potrebno največ 10 varnostnikov iz dokumentacije naročnika pa ni razvidno kakšno število varnostnikov je predvidoma potrebno za izvajanje predmetne storitve. Glede na zahtevan obseg del in število varnostnikov potrebnih za izvajanje predmetne storitve tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevano merilo postavljeno previsoko ter da naročnik s tako visoko postavljenim merilom diskriminira ponudnike, ki imajo zaposleno manjše število registriranih varnostnikov, čeprav bi tudi ti glede na obseg javnega naročila uspešno izvajali storitev, ki je predmet javnega naročila. Naročnik na tak način tudi neupravičeno omejuje konkurenco na trgu saj, s tako postavljenim merilom daje prednost "večjim ponudnikom", čeprav za takšno omejevanje nima utemeljenega razloga in ga naročnik ni uspel argumentirano utemeljiti in obrazložiti. Naročnikovi navedbi, da mu večje število registriranih varnostnikov zagotavlja učinkovito varstvo ni mogoče slediti, saj je za uspešno izvedbo javnega naročila potrebno dosti manjše število varnostnikov. Velja zaključiti, da je naročnik merilo glede registriranih varnostnikov določil nesorazmerno (visoko) glede na obseg javnega naročila in je tako diskriminiral ponudnike ter posledično omejeval tudi konkurenco na trgu.

Naročnik postavitev merila lokacija varnostno nadzornega centra v eni izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost utemeljuje s tem, da je namen fizičnega varovanja zagotoviti takojšnje ukrepanje v primerih nezgod ter preprečitev nastanka še večje škode, ki bi lahko imela širše družbene posledice, zato določitev lokacije varnostno nadzornega centra v eni izmed občin ni diskriminatorna.
V zvezi s tem merilom Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da bo izbrani ponudnik izvajal storitve, ki so predmet javnega naročila na dveh lokacijah naročnika in sicer v Domžalah (poslovna stavba) in na deponiji Dob. Kraj izvajanja storitve, ki je predmet javnega naročila se torej ne veže na občine, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost (občina Domžale, Občina Trzin, občina Mengeš, občina Lukovica in občina Moravče), ampak zgolj na dve lokaciji naročnika v Domžalah in na Dobu (samo v občini Domžale). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da glede na lokacijo, kjer se bodo storitve izvajale tako ni pomembno, da je lokacija varnostno nadzornega centra ponudnika v eni izmed občin, kjer naročnik opravlja svojo dejavnost. Upoštevajoč kraj kjer se bo opravljala storitev, ki je predmet javnega naročila se točkovanje po tem merilu tako izkaže za sporno in ne povezano s predmetom oddaje javnega naročila. Glede na kraj opravljanja storitve je merilo, ki daje ponudnikom pet točk, če imajo sedež v občini, kjer se izvaja dejavnost naročnika diskriminatorno, saj daje prednost ponudnikom, ki imajo varnostno nadzorni center v eni izmed občin, kjer naročnik izvaja svojo dejavnost, kar pa ni neposredno povezano s predmetom javnega naročila.

Če bi bila oddaljenost varnostno nadzornega centra ponudnika pomembna bi jo moral naročnik vezati zgolj na oddaljenost od kraja kjer se bo izvajala storitev, ki je predmet javnega naročila in takšno svojo odločitev tudi strokovno utemeljiti in obrazložiti. V zvezi s tem Državna revizijska komisija opozarja naročnika na definicijo "upravljanja z varnostno-nadzornim centrom", določeno v osmi točki 2. člena Zakona o zasebnem varovanju, ki določa, da je "Upravljanje z varnostno-nadzornim centrom je upravljanje in stalen fizičen nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje premoženja, območja ali varovane osebe, in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v varnostno-nadzornem centru.". Glede na naloge, ki jih v skladu z zakonom opravlja varnostno nadzorni center je potrebno slediti tudi navedbi vlagatelja, da lokacija varnostno nadzornega centra ni primarne narave, saj je bistvo dežurnega centra zagotavljanje kvalitetnih prenosov komunikacij in informacij. Tako je potrebno ugotoviti, da glede na naloge, ki jih opravlja varnostno nadzorni center oddaljenost le - tega od kraja, kjer se izvaja storitev v tem primeru ni bistvena. Pri tem valja še posebej opozoriti, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da mu podajo izjavo, da ima na območju, kjer se nahajajo varovani objekti organizirano lastno 24 - urno intervencijsko službo, ki omogoča takojšnje posredovanje v primeru sprožitve alarmnega signala ali kakršnega koli drugega izrednega dogodka na varovanem objektu (priloga 7). Glede na zahtevano izjavo, velja tudi ugotoviti, da se že sam naročnik zaveda, da je bistvo uspešnega posredovanja v primeru sprožitve alarma ali drugega izrednega dogodka organizirana 24 - urna intervencijska služba na območju kjer se nahaja varovani objekt in ne sama lokacija varnostno nadzornega center.


Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji postavi merila za izvedbo javnega naročila ob upoštevanju zahtevnosti in obsega javnega naročila, vendar pa mora pri tem ravnati na način, da neupravičeno ne omejuje konkurence med ponudniki in da neupravičeno ne diskriminira ponudnikov. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi bilo torej dopustno tisto omejevanje konkurence med ponudniki in diskriminacija ponudnikov, ki bi imelo za podlago objektivno preverljive razloge. Nasprotno pa je vlagatelj v tem revizijskem postopku na objektivno preverljiv način dokazal, da sta sporni merili glede števila registriranih varnostnikov in lokacije varnostno nadzornega centra postavljeni nerealno, zaradi česar so v postopku oddaje javnega naročila diskriminirani tisti ponudniki, ki imajo zaposlenih manjše število varnostnikov in nimajo varnostno nadzornega centra v eni izmed občin kjer naročnik opravlja svojo dejavnost, čeprav lahko tudi ti prav tako uspešno izvedejo predmetno javno naročilo. Pri tem velja še posebej poudariti, da naročnik ni uspel utemeljeno obrazložiti zakaj je merilo v zvezi s številom registriranih varnostnikov postavil tako visoko, niti ni uspel obrazložiti zakaj je za izvedbo predmetnega javnega naročila potrebno/pomembno, da ima ponudnik varnostno nadzorni center lociran v eni izmed občin kjer naročnik opravlja svojo dejavnost.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri postavitvi spornih meril v zvezi z številom registriranih varnostnikov in lokacijo varnostno nadzornega centra, kršil določila ZJN-1 in predvsem temeljni načeli javnega naročila in sicer načelo enakopravnosti med ponudniki, določeno v 7. členu ZJN-1 in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, določeno v 5. členu ZJN-1.

Glede na navedeno je potrebno skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljaviti v celoti. Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da v morebitnem ponovnem postopku oddaje javnega naročila ravna skladno z ugotovitvami iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN, v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 21.05.2004


Franci Kodela
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Sintal d.d., Zaloška cesta 143, Ljubljana
- Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska cesta 34, Domžale
- Ministrstvu za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran