018-105/04 DARS d.d.
Številka: 018-105/04-23-1271Datum sprejema: 14. 7. 2004
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke in članice mag. Marije Bezovšek kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "A2 Karavanke - Obrežje, odsek Smlednik - Krška vas. Začetna dela oziroma gradnja predobremenilnih nasipov, priključku, deviacijah in bencinskem servisu Zaloke, regulacija 7-1 potoka Ilovar in zaščita magistralnega plinovoda M-4 DN400s" ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka javnega naročila vlagatelja IPL d.o.o., gradbeništvo in inženiring, špruha 12, Trzin, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.07.2004
odločila:
Zahteva vlagatelja za izločitev strokovnjakov s področja gradbeništva, se zavrne.
Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena. Preostanek predujma v višini 23.530,00 SIT se vrne vlagatelju na transakcijski račun IPL d.o.o. Gradbeništvo in inženiring, Trzin, št. 02010-0090344311.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 24.06.2003 sprejel sklep, št. 402-25/03-2003/00183, o začetku postopka oddaje javnega naročila za začetna dela oz. gradnjo predobremenilnih nasipov na AC, priključku, deviacijah in bencinskem servisu Zaloke, regulacija potoka Ilovar in zaščita magistralnega plinovoda M-4 DN400s. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/2003, pod številko objave Ob-97443, z dne 04.07.2003. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-25/03-RPP-IL, z dne 13.8.2003, je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 08.12.2003 izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 402-25/02-1441/03-IL, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje SCT d.d, Ljubljana s partnerjema Primorje d.d., Ajdovščina in CGP Novo mesto d.d. ter da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno. Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 15.01.2004 vložil zahtevek za revizijo, na podlagi katerega je Državna revizijska komisija dne 20.02.2004 sprejela sklep, št. 018-27/04-23-328, s katerim je zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 402-25/02-1441/03-IL, z dne 08.12.2003.
Naročnik je dne 26.03.2004 izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-40/02-616/04-SK, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika ponovno izbral podjetje SCT d.d, Ljubljana s partnerjema Primorje d.d., Ajdovščina in CGP Novo mesto d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 31.03.2004, v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je naročnik izdal dne 07.04.2004 (dokument št. 402-25/03-677/SK). V obrazloženem obvestilu naročnik navaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz točke 5.1.h in 5.3.b Navodil ponudnikom, zato je bila njegova ponudba izločena kot nepravilna.
Zoper navedeno naročnikovo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.04.2004, v katerem predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi, naročilo pa odda vlagatelju. Vlagatelj navaja, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo, o katerem je odločala Državna revizijska komisija, ki je v sklepu, št. 018-27/04-23-328, z dne 20.02.2004, ugotovila, "da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z določili razpisne dokumentacije ter da je naročnikova trditev o tem, da naj bi bila vlagateljeva ponudba v tem smislu nepravilna, neutemeljena". Državna revizijska komisija je tako glede odločitve naročnika, da vlagatelja izloči, ker naj ne bi izpolnjeval pogojev iz točke 5.1.i, 5.1.j in 5.1.h v zvezi s točko 5.1.l Navodil ponudnikom, ugotovila, da vlagatelj izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, zatrjuje vlagatelj. V novem sklepu, z dne 26.03.2004, je naročnik ugotovil, da je najugodnejša ponudba izbranega ponudnika, nadaljuje vlagatelj, in dodaja, da ta naročnikov sklep ne vsebuje morebitnih drugih odločitev, predvsem pa s tem sklepom ponudba vlagatelja ni bila izločena. Vlagatelj zato sklepa, da je njegova ponudba pravilna in popolna, zaradi česar bi tudi morala biti izbrana, saj je bilo edino merilo najnižja cena, ponudbena cena vlagatelja pa je nižja od tiste, ki jo ponuja izbrani ponudnik. Naročnik je tako kršil 50. člen ZJN-1, ki določa, da sme naročnik pri ocenjevanju uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji, in to na način, kot so bila opisana in ovrednotena, navaja vlagatelj.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik v ponovljenem postopku ni izdal sklepa o izločitvi vlagateljeve ponudbe, pač pa je v obrazloženem obvestilu, z dne 07.04.2003, pojasnil, da vlagateljeve ponudbe ni izbral zato, ker naj ne bi izpolnjevala pogojev iz točke 5.1.h in 5.3.b. Vlagatelj meni, da je naročnik z navedenim pojasnilom napačno odločil v postopku javnega naročila in izdal obvestilo, ki je v nasprotju s sklepom, ravnal pa je tudi v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije. Naročnik je s tem, da na eni strani ni izdal sklepa o izločitvi vlagateljeve ponudbe, na drugi strani pa je vlagatelja dejansko izločil iz postopka, ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1 in ZRPJN, zaradi njegovega ravnanja pa je treba podati tudi predlog za izrek globe v skladu s 34. členom ZRPJN, zatrjuje vlagatelj.
Vlagatelj podrejeno uveljavlja tudi kršitev določbe četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v obrazložitvi kot argument za neizbiro, vendar pa hkrati ne tudi za izločitev, uporabil dodatno merilo, in sicer, da naj bi se točka 5.1.h in 5.3.b nanašala le na nizkogradbena dela na izgradnji avtocest. Merila "nizkogradbena dela" razpisna dokumentacija ne vsebuje, zato je takšno argumentiranje v nasprotju z določbami ZJN-1, zatrjuje vlagatelj. Razpisno merilo določa le, da mora ponudnik predložiti dokazilo, da je izvajal dela, ki so "po naravi in sestavi zajemala dela podobna razpisanim" (točka 5.3.b). Razpisana dela so na avtocestnem odseku, kar pomeni, navaja vlagatelj, da bi moral naročnik bodisi že v razpisni dokumentaciji določiti merilo, da gre le za dela na nizkogradbenih delih, ne pa vsa dela gradnje avtoceste, bodisi bi ne smel uporabiti tega dodatnega merila, ki ga razpisna dokumentacija ne pozna.
Vlagatelj iz previdnosti poudarja, da ZIL Inženiring d.d., Ljubljana ne bi smel sodelovati pri odločitvi naročnika, saj je v poslovni povezavi z izbranim ponudnikom. Direktor in solastnik podjetja ZIL Inženiring d.d., Ljubljana je hkrati tudi solastnik podjetja REZ Inženiring d.d., za katerega gradi izbrani ponudnik stanovanjsko sosesko v Ljubljani, navaja vlagatelj, in dodaja, da je na navedeno povezavo že opozoril, vendar pa je naročnik kljub temu dopustil, da je pri odločitvah v predmetnem postopku oddaje javnega naročila še naprej sodelovalo tudi podjetje ZIL Inženiring d.d., Ljubljana. Navedena povezava po vlagateljevem mnenju jasno nakazuje, da naročnik ni odločal v skladu z zakonom in razpisnimi pogoji, pač pa je odločil mimo razpisnih pogojev in s kršitvijo pravil postopka ter odločitve Državne revizijske komisije izbral ponudnika, katerega ponudba ni najugodnejša.
Naročnik je dne 04.05.2004 sprejel sklep, št. 402-40/03-865/sk, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v prvotnem postopku izločil ponudbo vlagatelja, ker za oba podizvajalca ni predložil vseh dokazil o izpolnjevanju pogojev iz točke 5.1.i, 5.1.j in 5.1.l Navodil ponudnikom. Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku ugotovila, da predloženi listinski dokazi izkazujejo izpolnjevanje pogojev tudi za oba podizvajalca, zato je s sklepom, št. 018-27/04-23-328, z dne 20.02.2004, razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 402-25102-1441103-IL, z dne 08.12.2003. Posebej pa je Državna revizijska komisija v obrazložitvi sklepa opozorila, navaja naročnik, "da v tem postopku ni presojala ali vlagatelj skupaj s svojima podizvajalcema vsebinsko izpolnjuje pogoje za sodelovanje na javnem razpisu glede finančne, poslovne, kadrovske in tehnične sposobnosti, temveč zgolj, ali je vlagatelj predložil ustrezne dokumente za izkazovanje pogojev". Zato je naročnik v ponovnem postopku upošteval, da je vlagatelj zase in za svoja podizvajalca predložil vsa dokazila za izkazovanje pogojev, dodatno pa je preverjal tudi vsebino predloženih dokazil. Naročnik zatrjuje, da je ravnal v skladu s sklepom Državne revizijske komisije.
Glede očitka vlagatelja o neizdaji sklepa o izločitvi ponudbe naročnik odgovarja, da tega ni storil, ker je po določilih ZJN-1 dolžan ponudnike le obvestiti o svoji izbiri (78. člen ZJN-1), to je katero ponudbo je izbral, in na posebno zahtevo to odločitev posebej obrazložiti (79. člen
ZJN-1). V skladu s tem je naročnik dne 26.03.2004 izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 402-40102-616104-SK, in na zahtevo vlagatelja še obrazloženo obvestilo, št. 402-25103-6771SK, z dne 07.04.2004. V ponovnem postopku je naročnik pregledal vse ponudbe in vsebino dokazil o izpolnjevanju pogojev ter ob upoštevanju pogojev in najnižje cene izbral ponudbo izbranega ponudnika. V obvestilu o oddaji naročila je jasno zapisano, nadaljuje naročnik, da je bila ponudba izbrana "ob upoštevanju ostalih pogojev razpisa", v obrazloženem obvestilu pa je zapisano, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogojev, kar pomeni, da je nepravilna, navedeni pa so tudi ponudniki, ki izpolnjujejo zahtevane razpisne pogoje. Iz obeh obvestil je ne glede na obliko izražene volje razvidno, navaja naročnik, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje razpisnih pogojev, zato je bila izločena iz končnega izbora.
Po ugotovitvah naročnika ponudba vlagatelja ni izpolnjevala pogojev iz točke 5.1.h in točke 5.3.b Navodil ponudnikom. Točka 5.1.h določa, da mora ponudnik predložiti "seznam najvažnejših opravljenih gradenj, ki po naravi in sestavi zajema dela, ki so predmet javnega naročila, v zadnjih treh letih z zneski, datumi in seznamom državnih in zasebnih naročnikov". Naročnik navaja, da je treba pri razlagi te točke izhajati iz besedila 43. člena ZJN-1, ki vsebuje določila v zvezi s predložitvijo strokovnih priporočil (referenc) in v drugem odstavku
izrecno določa, da mora biti obseg zahtevanih podatkov omejen na predmet javnega naročila. Zato se zahteva iz točke 5.1.h nanaša na predmet javnega naročila, t.j. gradnjo predobremenilnih nasipov na trasi avtoceste, priključku, deviacijah in bencinskem servisu Zaloke, regulacijo potoka Ilovar in zaščito magistralnega plinovoda. Pri tem ne gre za vprašanje primerljivosti del, temveč za vprašanje njihove identičnosti, zatrjuje naročnik. Na točko 5.1.h se navezuje točka 5.3.b Navodil ponudnikom, kjer se zahteva predložitev dokazil, s katerimi se dokazujejo "uspešne izkušnje kot glavni izvajalec pri vsaj enem javnem naročilu, ki po sestavi in naravi zajema dela, podobna razpisanim v zadnjih treh letih, v skladu z zahtevo po točki 5.1.h teh Navodil ponudnikom". Iz besedila te zahteve jasno izhaja, navaja naročnik, da se mora dokazilo iz točke 5.3.b nanašati na: 1.) dela, ki jih je ponudnik opravljal kot glavni izvajalec, 2.) uspešne izkušnje ponudnika pri izvedbi javnega naročila v obdobju zadnjih treh let in 3) da so za naročnika relevantna le tista javna naročila, katerih predmet so bila dela, ki po naravi in sestavi zajemajo dela, ki so predmet naročila. Razpisana so bila dela na predobremenilnih nasipih na AC, regulacij potoka, deviacijah cest in zaščiti magistralnega plinovoda, vse na trasi AC Smednik Krška vas, podrobneje opredeljena v Poglavju VI -Ponudbeni predračun in v priloženem PZR, projektu za razpis. Po naravi sodijo ta dela med nizke gradnje na izgradnji avtoceste, ki po sestavi zajemajo naslednja dela: 1. dela na glavni trasi, bencinskem servisu, priključku in deviaciji, ki predstavljajo glavnino vseh del (cca. 87,5% vrednosti vseh razpisanih del); 2. zaščita magistralnega plinovoda M-DN 400s in regulacija potoka Ilovar kot posledica gradnje avtoceste. Pri presoji, katera referenčna dela ponudnika "po naravi in sestavi zajemajo dela, ki so predmet javnega naročila" in "katera je pridobil kot glavni izvajalec", je naročnik za vlagatelja ugotovil, da našteta dela v priloženem seznamu po naravi in sestavi ne zajemajo dela, ki so predmet javnega naročila. Iz ponudbenih dokumentov je razvidno, zatrjuje naročnik, da je vlagatelj kot glavni izvajalec opravljal dela na visokih gradnjah, t.j. po naravi in sestavi popolnoma drugih delih, na nizkogradnjah pa le na obnovi ceste mimo baze Petrol, ki pa zajema le manjša dela iz razpisanih nalog in v ponudbi predstavljajo 4,64% vrednosti ponudbenih del, kar je zanemarljivo. Vlagatelj v ponudbi ni posebej izkazal, katero od naštetih del je pridobil v postopku javnega naročanja. Iz ponudbene dokumentacije izhaja, da so to bila dela na izgradnji črpališča v Vodicah, vendar pa ta dela ne zajemajo tistih del, ki so po naravi in sestavi enaka razpisanim. Naročnik zaključuje, da našteta referenčna dela ne izpolnjujejo pogojev iz točke 5.1.h Navodil ponudnikom za izkazovanje sposobnosti in ne iz točke 5.3.b Navodil za izpolnjevanje minimalnih kriterijev. Pri svojem odločanju je naročnik izhajal iz načela, da pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz obeh navedenih točk Navodil ponudnikom ne gre za vprašanja primerljivosti poslov, temveč za vprašanja njihove identičnosti, le-ta pa v obeh primerih ni podana. Za podizvajalca LEKA d.o.o., Dol pri Ljubljani in GEOINVEST d.o.o., Ljubljana je naročnik ugotovil, da ne izpolnjujeta pogojev iz točke 5.3.b Navodil ponudnikom, saj nobeno od naštetih del nista pridobila kot glavna izvajalca na javnem naročilu. Iz seznama je razvidno, da gre za dela, ki sta jih opravljala kot podizvajalca oz. da dela niso bila predmet javnega naročila. Naročnik je nadalje ugotovil, da dela podizvajalca LEKA d.o.o., Dol pri Ljubljani na trasah AC zajemajo le prevoze in izkope, kar pa pomeni le stransko dejavnost, nima pa izkušenj na glavnih delih, to je na gradnji ceste.
Naročnik dalje navaja, da ima ponudbena dokumentacija še druge pomanjkljivosti, in sicer: v prilogi k točki 5.1.h Navodil ponudnikom (seznam najvažnejših gradenj) je pri podizvajalcih napačno vpisan naziv plačnika in ne investitorja, kot je to zahtevano; pri izjavah za potrjevanje referenc, ki so bile dane s strani naslednjih naročnikov: Aerodrom d.d., VELE d.d., SAVA d.d., Bavarski dvor d.o.o., SCT d.d., GAAP d.o.o., PETROL d.d., IGK d.o.o., CPM d.d., CMC d.d. in PRIMORJE d.d., niso navedeni podatki, ime in priimek podpisane osebe in njegova funkcija, kar je pogoj za verodostojnost listine.
Glede na izvršeno analizo ponudbene dokumentacije naročnik ugotavlja, da iz predlaganih dokazil ne izhaja, da bi vlagatelj (ali njegova podizvajalca) kot glavni izvajalec uspešno sodeloval na vsaj enem po naravi in sestavi podobnem javnem naročilu (točka 5.3.b Navodil ponudnikom), zato ne izpolnjuje zahtev minimalnih kriterijev, in da bi sodeloval pri izvedbi del, ki po naravi in sestavi vsebujejo razpisana dela (točka 5.1. h Navodil ponudnikom). Zato je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno.
Naročnik še navaja, da je pri odločanju upošteval samo tista merila, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji. Izraz "nizkogradbena dela" niso dodatno merilo, kot to napačno navaja vlagatelj, temveč le pojasnilo, katera dela so po naravi podobna razpisanim. Ponudnik je izkazal dela le na visokogradbenih objektih, ki pa "po naravi in sestavi ne zajemajo del, podobnih razpisanim", to je na delih na AC. Naročnik meni, da je ta očitek vlagatelja le poskus, da zakrije dejstvo, da ne izpolnjuje pogojev po obeh, že navedenih točkah in tudi v ničemer ne oporeka razlogom, ki jih je navedel naročnik. To kaže na namero vlagatelja, da bi Državna revizijska komisija obravnavala le vprašanje o "dodatnih merilih", ne pa tudi pravilnosti odločitve naročnika glede izpolnjevanja pogojev iz točke 5.1.h in 5.3.b Navodil ponudnikom. Po mnenju naročnika gre za poskus zavlačevanja postopka oddaje, saj brez celovite presoje ne bo možno priti do pravilne ocene vlagateljeve ponudbe. Naročnik meni, da je pri vodenju postopka javnega naročanja v celoti upošteval vse zakonske in razpisne pogoje in dejstvo, da je bila izbira opravljena pravilno in korektno.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh po prejemu sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 08.05.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 17. člen ZRPJN, saj je sklep o zahtevku za revizijo vročil le neposredno vlagatelju in ne kontaktni osebi. Vlagatelj tudi navaja, da se naročnik ni opredelil do očitanih kršitev glede povezanosti med podjetjem ZIL Inženiring d.d., Ljubljana in izbranim ponudnikom, pač pa je do vložitve zahtevka za revizijo znanim razlogom za izločitev dodal še nove.
Vlagatelj zatrjuje, da naročnik napačno ugotavlja, da naj bi bil predmet predhodne revizije le neizpolnjevanje meril po točki 5.1.i, 5.1.j in 5.1.l razpisne dokumentacije. Iz obrazloženega obvestila, z dne 31.12.2003, izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo že tedaj izločil zaradi domnevnega neizpolnjevanja meril po točkah 5.1.i, 5.1.j, 5.1.l, ter tudi 5.1.h in 5.3.b. Enako izhaja tudi iz sklepa naročnika o zahtevku za revizijo, z dne 27.01.2004 in sklepa Državne revizijske komisije, z dne 20.02.2004, v katerem je ta ugotovila, da vlagatelj izpolnjuje pogoje razpisne dokumentacije, in pojasnila, da je potrebno nejasna določila razpisne dokumentacije šteti v korist ponudnikom, v nadaljevanju pa je ugotovila, da ponudnik nedvomno izpolnjuje formalne pogoje po točkah razpisne dokumentacije, ki so sedaj zopet predmet nove revizije. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni spoštoval odločitve Državne revizijske komisije, tej kršitvi pa je dodal še kršitev po 76. in 50. členu ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu, z dne 07.04.2004, ugotovil, da iz referenc vlagatelja ne izhaja, da bi ta opravljal "dela podobna razpisanim" (5.3.b) in da je vlagatelj kot glavni izvajalec opravljal le manjša dela iz razpisanih nalog (5.1.h), ki v ponudbi predstavljajo 4,64% vrednosti tedaj naročenih del. V postopku revizije je nato naročnik dodatno ugotovil, da reference domnevno niso pravilno podpisane in da naj bi vlagatelj v prilogi k točki 5.1.h navedel nazive plačnika namesto investitorja. Ker gre za dodatne nove ugotovitve naročnika, jih v postopku ni dovoljeno upoštevati, saj je naročnik dolžan po določbi 76. člena ZJN-1 po odpiranju ponudb opraviti skrben in popoln pregled ponudb in izločiti ponudbe, ki ne izpolnjujejo zahtev razpisne dokumentacije, zatrjuje vlagatelj. ZJN-1 možnosti naknadnega ugotavljanja neizpolnjevanja meril ne predvideva, še posebej ne, ker je naročnik v predhodnem postopku že ugotovil, da je ponudba pravilna z izjemo nepravilnosti, ki so že bile predmet revizijskega postopka. Naročnik je tako šele v drugem revizijskem postopku nenadoma odkril navedene pomanjkljivosti, kar je po mnenju vlagatelja nedopustno, saj bistveno posega v pravno varnost vlagatelja. Pri tem vlagatelj poudarja, da je Državna revizijska komisija že ugotovila, da je vlagateljeva ponudba formalno pravilna, saj vsebuje vse zahtevane dokumente. Vlagatelj dodaja, da razpisna dokumentacija ni predvidevala dodatne zahteve, ki jo ugotavlja naročnik šele v postopku revizije, in sicer da bi moralo biti na referencah napisano ime in priimek osebe, ki podpisuje referenco in njegova funkcija, kar naj bi bil pogoj za verodostojnost listine. Vlagatelju ni znana podlaga, iz katere naročnik sklepa, da je pogoj za verodostojnost listine, da je poleg podpisa in pečata napisano še s tiskanimi črkami, kdo je podpisnik in njegova funkcija. Če je naročnik imel takšne zahteve, bi jih moral določno opredeliti v sami razpisni dokumentaciji ali pa vsaj pozvati vlagatelja, da v skladu s 54. členom ZJN-1 poda pojasnilo, kdo in s kakšno funkcijo je podpisnik reference. Samo pojasnilo namreč ne more vplivati na vsebino reference, pač pa le pojasni, komu pripada podpis na že dani referenci. Vlagatelj tudi opozarja, da je pri izjavi občine Vodice jasno zapisano, da je podpisnik M. S. svetovalec župana, tako da glede te reference očitek naročnika, da ne ve, kdo je podpisal referenco in kakšno funkcijo ima, popolnoma neupravičen.
Nadalje je naročnik šele v drugem revizijskem postopku nenadoma ugotovil, da je vlagatelj v prilogi 5.1.h navedel plačnike in ne investitorje del. Navedena ugotovitev je novost v postopku, ki je naročnik ne dokazuje, pač pa le zatrjuje, navaja vlagatelj, ki se z ugotovitvijo naročnika ne strinja, saj pregled referenc že na prvi pogled pokaže, da so Vele trgovinska družba d.d., Aerodrom Ljubljana d.d., Sava Kranj d.d., Občina Vodice, Bavarski Dvor d.o.o., NLB d.d. nedvomno investitorji in ne le plačniki. Enako velja tudi glede drugih referenc. Je pa res, da so investitorji navadno tudi plačniki, kar ne more biti razlog, da bi naročnik takšne reference štel za nepravilne, še zatrjuje vlagatelj.
Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v ponovljenem postopku izbire ponudnika in ob odločanju o zahtevku za revizijo ugotovil nova neizpolnjevanja meril razpisne dokumentacije, zaradi katerih naj bi bilo potrebno vlagateljevo ponudbo izločiti kot nepravilno. Vlagatelj meni, da je ravnanje naročnika tudi v tem delu v nasprotju z določbami 76. člena ZJN-1, saj bi bil to dolžan ugotoviti že po odpiranju ponudb ob skrbnem in popolnem pregledu ponudb. Naročnik je bil tako zaradi zagotovitve pravne varnosti dolžan navesti vse domnevne napake ponudbe takoj, se pravi ob prvem pregledu, in ne šele v drugem revizijskem postopku. Naročnik v nasprotju z navedeno določbo ter določbo 50. člena ZJN-1 odkriva nove in nove domnevne nepravilnosti, povezane z neizpolnjevanjem meril, pri čemer je naročnik najprej ugotovil nekaj domnevnih nepravilnosti, po odločitvi Državne revizijske komisije, ki je ugotovila, da so ugotovitve naročnika napačne, pa je naročnik tem dodal še nekaj domnevnih neizpolnjevanj meril, po vložitvi nove zahteve za revizijo pa je tem domnevnim kršitvam dodal še nove domnevne kršitve in tako naprej. Naročnik s svojim ravnanjem krši določila ZJN-1, vsa "naknadno" ugotovljena neizpolnjevanja meril pa je potrebno šteti za brezpredmetna in nezakonita, trdi vlagatelj. Ugotovitvi naročnika v obrazloženem obvestilu, z dne 07.04.2004, da naj bi pod pojem "dela podobna razpisanim" (točka 5.1.b) štela le dela nizke gradnje, je tako v postopku te revizije dodana še dodatna ugotovitev naročnika, in sicer, da naročnik pod pojmom "podobna dela razpisanim" šteje le tista dela nizke gradnje, ki so bila opravljena na področju izgradnje avtocest, ob dodatnem pogoju, da so bila dela pridobljena v postopku javnega naročila, in da predstavljajo pretežni del z javnim naročilom naročenih del. Reference vlagatelja tako po novi interpretaciji naročnika ne ustrezajo zaradi tega, ker dela niso bila opravljena na izgradnji avtocest, če pa so že bila opravljena na trasah avtocest, naj bi predstavljala le manjši del vrednosti ponudbenih del. Vlagatelj kljub skrbnemu prebiranju razpisne dokumentacije v točki 5.3.b ni uspel najti poleg pogoja "dela podobna razpisanim" še pogojev: izključno dela nizke gradnje; izključno dela na avtocestnem omrežju; dela pridobljena izključno v postopku javnega naročanja; pod pogojem, da je bil delež del izdelave preobremenilnih nasipov, pretežni del z javnim naročilom pridobljenega dela. Vlagatelj ne dvomi, da bo naročnik v novem ponovljenem postopku tem dodatnim merilom dodal še kakšno dodatno merilo in da bo tudi tokrat pozabil obvestiti kontaktno osebo po ZRPJN o svoji odločitvi. Ob tem vlagatelj pojasnjuje, da naročnik z novimi merili ustvarja občutek, da gre za izredno zahtevna dela, saj v drugem revizijskem postopku že meni, da je za izvedbo del primeren le takšen izvajalec, ki ima izkušnje pri izgradnji samega cestišča avtoceste, čeprav je predmet naročila v resnici le izdelava preobremenilnih nasipov, kar pomeni, da bo moral izvajalec na določeno območje le navoziti predvideno količino materiala, se pravi, da naročilo vsebuje le vožnjo in raztros materiala (peska).
Naročnik nadalje kljub temu, da je Državna revizijska komisija že v prvem postopku odločila,
da je potrebno obravnavati reference kumulativno, le-te zoper razbija na reference vlagatelja in reference podizvajalcev in v nadaljevanju ugotavlja, da vsak sam zase ne izpolnjuje vseh meril. Tudi to ravnanje naročnika je v nasprotju z odločitvijo Državne revizijske komisije, ki je v predhodnem revizijskem postopku že ugotovila, da je potrebno upoštevati reference kumulativno, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil drugačnega ugotavljanja
izpolnjevanja meril, samo razpisno dokumentacijo pa je potrebno zaradi tega, ker si je sama s seboj v nasprotju, razlagati v korist ponudnikov. Ob kumulativnem upoštevanju referenc pa je potrebno ugotoviti, da revident izpolnjuje merila razpisne dokumentacije.
Ker je naročnik v postopku revizije javnega naročila dodal nove razloge za izločitev ponudbe, je bil vlagatelj upravičen odgovoriti na dodatne navedbe naročnika, nadaljuje vlagatelj. Glede na določbe 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03 in 02/04; v nadaljevanju: ZPP) se stranki priznajo tisti stroški, ki so bili potrebni v postopku. Vlagatelj meni, da je bila ta vloga potrebna, saj je moral odgovoriti na nove navedbe naročnika in ni mogel le podati izjave, da zahteva, da o že danem zahtevku odloči Državna revizijska komisija. Glede na določbe tarifne številke 19 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03: v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) se prva obrazložena vloga obračuna po tarifni številki 18, se pravi enako kot sam zahtevek za revizijo.
Vlagatelj zaključuje, da je predložil formalno in vsebinsko pravilno ponudbo, kar ob dejstvu, da je ponudba tudi cenovno najbolj ugodna, pomeni, da je potrebno sklep o oddaji javnega naročila razveljaviti, naročniku naložiti plačilo stroškov tega postopka, naročilo samo pa oddati vlagatelju.
Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 464-40/04, z dne 11.5.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. 018-105/04-23-913, z dne 19.5.2004, za izdelavo strokovnega mnenja imenovala Jožefa Slokarja, univ. dipl. ing. gradb., Linhartova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi strokovnjak). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 200.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.5.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma v višini 200.000,00 SIT. Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-105/04-23-938, z dne 24.05.2004, prvemu strokovnjaku posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo, ponudbeno dokumentacijo, postopkovno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in dokumentacijo revizijskega postopka) za izdelavo strokovnega mnenja in mu zastavila naslednja vprašanja:
Ali reference, ki jih je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji navedel zase in za svoja dva podizvajalca, ustrezajo zahtevi iz točke 5.1.h Navodil ponudnikom, t.j. ali gre za seznam gradenj, ki po naravi in sestavi zajemajo dela, ki so predmet javnega naročila" Ali je mogoče slediti argumentaciji naročnika, da referenčna dela, ki jih je v svoji ponudbi navedel vlagatelj, po naravi in sestavi ne zajemajo del, ki so predmet tega javnega naročila"
Ali je iz vlagateljevih predloženih referenc razvidno, da izpolnjujejo zahtevo iz točke 5.3.b Navodil ponudnikom, t.j ali je vlagatelj v ponudbi predložil dokazila, da imajo on ali kateri od njegovih podizvajalcev uspešne izkušnje kot a) glavni izvajalec pri b) vsaj enem javnem naročilu, ki c) po naravi in sestavi zajema dela, podobna razpisanim v zadnjih treh letih"
Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prvega strokovnjaka prejela dne 01.06.2004 in ga na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPP istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.
Prvi strokovnjak v strokovnem mnenju ugotavlja, da reference, ki jih je v ponudbeni dokumentaciji navedel vlagatelj zase in za svoja podizvajalca, ne ustrezajo zahtevi točke 5.1.h Navodil ponudnikom. Seznam izvršenih gradenj po naravi in sestavi ne zajema pretežnega in najpomembnejšega dela, predobremenitve, ki so predmet javnega naročila. Prvi strokovnjak nadalje ugotavlja, da iz vlagateljevih predloženih referenc ni razvidno, da izpolnjuje zahtevo iz točke 5.3.b Navodil ponudnikom, da je bil on ali kateri od njegovih podizvajalcev glavni izvajalec pri vsaj enem javnem naročilu, ki po naravi in sestavi zajema dela, podobna razpisanim v zadnjih treh letih. V referencah vlagatelja ni navedeno niti eno delo, ki bi vsebovalo predobremenitve in vsa z njimi povezana in zahtevana opravila.
Vlagatelj je po prejemu strokovnega mnenja vložil pripravljalno vlogo (prvo), z dne 09.06.2004, v kateri podaja ugovore zoper strokovno mnenje in predlaga, da Državna revizijska komisija razpiše narok, na katerem naj prvi strokovnjak poda svoje mnenje ustno ter omogoči, da se prvi strokovnjak glede strokovnega mnenja zasliši, po potrebi poda dopolnitev mnenja oziroma da se imenuje novega izvedenca. Vlagatelj navaja, da strokovnjak v mnenju ne ugotavlja skladnosti predloženih referenc s pogoji razpisne dokumentacije, temveč na precej osebnem nivoju razlaga, da vlagatelj ne pozna dela, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj nadaljuje, da strokovnjak ni upošteval, da je predmet javnega naročila izvedba in ne projektiranje. Vsa vprašanja glede drenaž, debeline slojev in podobno so namreč vprašanja, s katerimi se ukvarja projektant. Predmet javnega naročila pa je le izvedba izgradnje, kar pomeni, da bo izbrani ponudnik dolžan le izvesti nasipavanje, vstavljanje drenažnih cevi in drugih elementov v skladu s projektom izvedbe del, zato so vprašanja projektiranja popolnoma irelevantna. Vlagatelj nadaljuje, da v strokovnem mnenju ni navedeno, katera dela je potrebno šteti kot "dela podobna razpisanim" in zakaj, oziroma niso podani strokovni argumenti, predvsem glede:
opisa izvedbe (ne projektiranja) izgradnje predobremenilnega nasipa,
faze izgradnje,
del, ki jih je potrebno opraviti v posamezni fazi izgradnje,
primerjave med referenčnimi deli, ki jih je navedel vlagatelj in delom, ki je predmet javnega naročila.
V strokovnem mnenju je le kategorično navedeno, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, pri čemer ne poda primerjave med gradnjo, ki je predmet javnega naročila in referenčnimi gradnjami, ki jih je predložil vlagatelj. V kolikor bi bila opravljena primerjava, bi bilo ugotovljeno, da je izgradnja konkretnega predobremenilnega nasipa tehnično enaka ostalim delom pri izgradnji cest, saj izgradnja ceste vedno zajema dela izgradnje temelja tal, kot tudi nasipa in zgornjega ustroja.
Vlagatelj nadaljuje, da je vprašljivo stališče prvega strokovnjaka, da vlagatelj sicer izkazuje referenco, da je kot glavni izvajalec izvedel "dela podobna razpisanim", vendar ta referenca ne ustreza razpisnim pogojem, ker naj bi delež "del podobnih razpisanim" obsegal le 4,64% vrednosti tedaj naročenih del (opomba Državne revizijske komisije: te trditve prvi strokovnjak v svojem mnenju ni navedel). Po mnenju vlagatelja je pomembna vrsta opravljenih del in ne njihova vrednost v posameznem poslu. Delež v posameznem poslu je odvisen namreč od tega, ali je predmet naročila le izgradnja nasipa ali pa tudi druga dela. Vlagatelj izraža dvom v nepristranost prvega strokovnjaka, saj je izvedel, da je bil ta skoraj deset let direktor podjetja Primorje d.d., Ajdovščina, ki je njegov neposredni konkurent.
Vlagatelj nadaljuje, da je v strokovnem mnenju navedeno, kaj bi moralo biti v razpisni dokumentaciji, pa tam ni. Vprašanje dobro ali slabo pripravljenih meril, seveda ni vprašanje revizijskega postopka, pač pa predmet priprave razpisne dokumentacije. Vlagatelj dodaja, da pogojev v smislu, da je potrebno šteti za "dela podobna razpisanim" le dela nizke gradnje, ki so bila opravljena na področju izgradnje avtocest, ob dodatnem pogoju, da so bila dela pridobljena v postopku javnega naročila in da predstavljajo pretežni del z javnim naročilom naročenih del, v razpisni dokumentaciji ni najti. Nenapisani pogoji seveda ne morejo iti na škodo ponudnikov, saj sme naročnik po določbi 50. člena ZJN-1 pri ocenjevanju uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj nadaljuje, da je po prejemu strokovnega mnenja zaprosil za strokovna mnenja Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, Ljubljana in Igmat d.d., inštitut za gradbene materiale, Polje 351, Ljubljana (v nadaljevanju: Igmat), ki sta po njegovem mnenju strokovni avtoriteti na področju gradnje cest. Obe strokovni instituciji sta podali mnenje (Zavod za gradbeništvo Slovenije z dopisom, z dne 07.06.2004 in Igmat z dopisom, z dne 08.06.2004; vlagatelj je obe mnenji priložil v pripravljalni vlogi), da je izvedba del, ki so predmet razpisa, primerljiva z referenčnimi deli, ki jih je navedel vlagatelj v svoji ponudbi. Da gre za primerljiva dela izkazuje tudi popis del, ki na primer v točki 1.4.2 (Zemeljska dela in temeljenje) predvideva le položitev drenažno filterske plasti, predobtežbo in vgraditev reperjev, nikjer pa ne govori o kakršnem koli izsuševanju barjanskih tal in podobno.
Državna revizijska komisija je vlagateljevo pripravljalno vlogo (prvo) skupaj s priloženima mnenjema, z dopisom, št. 018-105/04-23-1079, z dne 10.06.2004, posredovala naročniku.
Naročnik je z dopisom, št. 402-25/04-1183/1-LK-sk, z dne 14.06.2004, podal mnenje na vlagateljeve ugovore iz pripravljalne vloge, z dne 09.06.2004. Naročnik navaja, da trditev vlagatelja, da strokovnjak "ne pove, katera dela je potrebno šteti kot dela podobna razpisanim (tč. 5.1.h) in zakaj", ni točna. V strokovnem mnenju so jasno opisana vsa dela, ki jih vsebuje tehnologija predobremenitev z navedbo, da referenčna dela vlagatelja vsebujejo le del teh opravil, to je le prevoze in izkope, ne pa tudi ostalih del, ki so bistvena za predobremenilne nasipe. V mnenju je podan vsebinski namen predobremenitev, to je pospešitev procesa izcejanja vode iz podložne zemljine, da bi čimprej dosegli ustrezno nosilnost. Uporablja se povsod tam, kjer je teren (podlaga nasipa) prepojen z več vlage (močvirska tla) kot pri običajnih zemljinah. Že ime (predobremenilni nasip) pove, da gre za izvedbo del na nenosilnih močvirskih tleh, izvedba katerih zahteva posebno znanje, izkušnje, postopke, opremo in podobno. V strokovnem mnenju je naveden primer ljubljanskega barja z namenom, da se prikažejo posledice v primeru neupoštevanja tehnologije predobremenitve. Ta primer potrjuje naročnikovo trditev, da so dela na močvirnih tleh veliko bolj zahtevna kot dela na običajnih tleh, ker obsegajo tudi konsolidacijo tal.
Naročnik nadaljuje, da je napačno stališče vlagatelja, da je tehnologija izgradnje predobremenilnih nasipov stvar le projektanta medtem, ko bo izbrani ponudnik dolžan izvesti le nasipavanje, vstavljanje drenažnih cevi in drugih elementov v skladu s projektno izvedbo del. Tudi izvajalec del mora poznati tehnologijo predobremenitve in ne le brati projekte. Naročnik od izvajalca pričakuje, da bo pripravil tehnološki elaborat in da bo v primeru spremenjenih okoliščin pravilno ukrepal, kar pa zahteva določeno znanje, izkušnje in opremljenost. Namesto dokazovanja, da je izvajal dela tudi na nenosilnih tleh, je vlagatelj skušal zmanjševati pomen del na predobremenilnih nasipih in jih enačiti z ostalimi deli pri izgradnji ceste ter tako dokazati skladnost, pri tem pa pozablja na konsolidacijo tal. Priložena referenčna dela ne dokazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev, kajti nobeno referenčno delo se ne nanaša na opravljanje del na predobremenilnih nasipih na močvirnem terenu.
Naročnik opozarja tudi na neverodostojnost dokazov, ki jih je vlagatelj predložil v potrditev svojih stališč. Mnenje, ki ga je podpisal ..., je po krivem prikazano kot uradno mnenje strokovne institucije Zavod za gradbeništvo Slovenije, temveč je to le njegovo osebno mnenje. V potrditev navedenega naročnik prilaga dopis Zavoda za gradbeništvo Slovenije, z dne 11.06.2004, v katerem ta pojasnjuje, da dopis, z dne 07.06.2004, ni strokovno mnenje te institucije in da gre v tej zadevi za prekoračitev pooblastil. Glede mnenja Igmat pa naročnik navaja, da je ta v svojem mnenju pojasnil tehnologijo predobremenitve nasipov na običajnih tleh in ne na močvirnih tleh. Poročilo navaja referenčni objekt - cesta do črpališča v Vodicah. Tega objekta pa ni navedenega v ponudbeni dokumentaciji. Iz dopisa Igmat, z dne 11.06.2004, pa tudi izhaja, da navedeni referenčni objekt ni primerljiv z razpisanimi deli. Glede na navedeno naročnik meni, da vlagatelj nima nobenega strokovnega mnenja, ki bi izpodbijalo strokovnost mnenja Jožefa Slokarja, univ.dipl.ing.gr.. Naročnik zaključuje, da je mnenje pripravljeno strokovno pravilno in korektno ter daje jasen odgovor, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogojev iz točk 5.1.h in 5.3.b Navodil ponudnikom.
Naročnik je z dopisom, z dne 15.06.2004, Državni revizijski komisiji v predmetni zadevi posredoval strokovno mnenje Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Državna revizijska komisija je navedeno strokovno mnenje z dopisom, št. 018-105/04-23-1117, z dne 15.06.2004, posredovala vlagatelju.
Državna revizijska komisija je na podlagi zahteve vlagatelja (pripravljalna vloga (prva), z dne 09.06.2004), skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN s sklepom, št. 018-105/04-23-1127, z dne 17.06.2004, za izdelavo drugega strokovnega mnenja imenovala doc.dr. Branka Zadnika, Medenska 74, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi strokovnjak). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 200.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.06.2004, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma v višini 200.000,00 SIT. Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-105/04-23-1166, z dne 23.06.2004, drugemu strokovnjaku posredovala vso relevantno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo, ponudbeno dokumentacijo, postopkovno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in dokumentacijo revizijskega postopka) za izdelavo strokovnega mnenja in mu zastavila ista vprašanja kot prvemu strokovnjaku.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.06.2004, podal ugovor zoper imenovanje doc.dr. Branka Zadnika za izdelavo dodatnega strokovnega mnenja. V obrazložitvi vlagatelj navaja, da imenovani strokovnjak ne izpolnjuje pogojev za izvedenca po 245. členu ZPP, zato vlagatelj predlaga, da se za izvedenca v predmetni zadevi imenuje osebo ali institucijo, ki izpolnjuje pogoje po ZPP. Ob upoštevanju zahteve iz petega odstavka 3. člena ZRPJN to pomeni, da sme Državna revizijska komisija v primeru, da potrebuje za odločitev strokovno mnenje, izdelavo le-tega zaupati le izvedencu, kar v povezavi s 245. členom ZPP pomeni, da ga lahko zaupa v izdelavo le sodnemu izvedencu ali strokovni instituciji oziroma posebnemu zavodu, če je ustanovljen, ne sme pa ga zaupati nobeni drugi osebi. Vlagatelj nadaljuje, da glede na dejstvo, da je Državna revizijska komisija že z imenovanjem Jožefa Slokarja, univ.dipl.ing.gr., zaupala izdelavo izvedeniškega mnenja osebi, ki ni sodni izvedenec in ne izpolnjuje pogojev po 245. členu ZPP, bi bilo pravno edino pravilno, da se za izdelavo mnenja imenuje strokovno usposobljeno osebo s seznama sodnih izvedencev gradbene stroke in se mu naloži, da strokovno poda:
opis izvedbe izgradnje predobremenilnega nasipa in faze izgradnje,
opis del, ki jih je potrebno opraviti glede na tehnično specifikacijo konkretnega javnega naročila,
primerjavo med referenčnimi deli, ki jih je navedel vlagatelj in deli, ki so predmet konkretnega javnega naročila.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.06.2004, Državni revizijski komisiji posredoval dodatna pojasnila pripravljalne vloge, v katerih navaja, da za bolj argumentirano pripravo novega izvedeniškega mnenja prilaga situacijo del iz ponudbe za izgradnjo črpališča, ki jo je izvedel za naročnika Občino Vodice in obnovo ceste, ki jo je izvedel za naročnika Aerodrom Ljubljana d.d., ki ju je navedel kot referenci v svoji ponudbi.
Vlagatelj nadaljuje, da je iz situacije in ponudbe za izgradnjo črpališča za naročnika Občino Vodice razvidno, da so bila opravljena naslednja dela:
širok izkop z odmetom materiala na rob izkopa,
planiranje dna izkopa z utrjevanjem,
dobava in polaganje PP (polipropilenske) polsti pod nasutjem tamponskega materiala,
dobava in vgrajevanje tampona z utrjevanjem,
ročno planiranje bankin z utrjevanjem in
strojno planiranje terena ob cesti.
Iz situacije in ponudbe za obnovo ceste naročnika Aerodrom Ljubljana d.d., pa je razvidno, da so bila izvedena naslednja dela:
površinski izkop plodne zemlje (humusa) z odrivanjem in transportom,
planiranje naravnih temeljnih tal v lahki zemlji,
izdelava posteljice (grede) v debelini plasti 45cm iz kamnin 0-100 in
humaniziranje brežin z valjanjem.
Vlagatelj nadaljuje, da je v nasprotju z navedbami dosedanjega izvedenca in izvedenca, ki ga je angažiral sam naročnik (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), iz opisa del razvidno, da je vlagatelj v referenčnih gradnjah izvajal tudi polaganje polipropilenske polsti in ostala dela, povezana z izdelavo predobremenilnih nasipov.
Vlagatelj še dodaja, da je prejel neuradne informacije, da naj bi se pojavila dodatna mnenja k že danim mnenjem, ki naj bi jih prejela Državna revizijska komisija, zato le-ta prosi za vročitev teh dodatnih mnenj oziroma popravkov, če res obstajajo.
Vlagatelj predlaga, da se glede na izločitveni kriterij za drugega strokovnjaka (doc.dr. Branko Zadnik), kot izvedenca imenuje strokovno institucijo, ki ni povezana z nobeno izmed strank, ter tudi ni dala še nobenega mnenja v predmetni zadevi.
Državna revizijska komisija je strokovno mnenje drugega strokovnjaka (doc.dr. Branka Zadnika) prejela dne 29.06.2004 in ga na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPP istega dne posredovala vlagatelju in naročniku.
Drugi strokovnjak v strokovnem mnenju ugotavlja, da iz informacij, podanih v tabelaričnem prikazu gradenj in tudi iz ostalega dela ponudbene dokumentacije vlagatelja, ni vidno, da bi bil predloženi spisek primerna referenčna osnova, ki bi zadovoljila zahtevam razpisa. Nikjer ni namreč zaslediti v kolikšnem obsegu in kje je predlagatelj do sedaj izvajal dela z uporabo predobremenilne tehnike gradnje nasipov cestnega telesa na slabo nosilnih tleh, ki predstavlja v obravnavanem primeru eno od bistvenih aktivnosti pri izgradnji cestnega telesa na slabo nosilnih tleh. Drugi strokovnjak nadaljuje, da predložena dela za področje izvedbe predobremenilnih nasipov, kar je ena od glavnih vsebin obravnavanega razpisa, niso referenčna. Za izvedbo dela projekta, ki se nanaša zgolj na vgradnjo globokega temeljenja s pilotiranjem, so predložene reference vlagateljevega podizvajalca Geoinvest d.o.o. primerne in zadostne kot dokaz strokovnosti in sposobnosti izvedbe in sicer zgolj za segment pilotiranja, niso pa bile pridobljene na javnih razpisih.
Vlagatelj je po prejemu strokovnega mnenja drugega strokovnjaka vložil pripravljalno vlogo (drugo), z dne 01.07.2004, v kateri podaja ugovor zoper strokovno mnenje in predlaga, da Državna revizijska komisija tega mnenja ne upošteva, postavi izvedenca v skladu z določbami ZPP ter zasliši stranke postopka in drugega strokovnjaka. V obrazložitvi vlagatelj navaja, da je dne 23.06.2004 vložil ugovor zoper postavitev doc.dr. Branka Zadnika za izvedenca v predmetni zadevi, zaradi neizpolnjevanja pogojev za izvedenca po 245. členu ZPP. O zahtevi za izločitev bi Državna revizijska komisija morala odločiti s sklepom v skladu z določbo tretjega odstavka 247. člena ZPP. Vlagatelj podredno nadaljuje, da je iz mnenja drugega strokovnjaka razvidno, da se je ta osredotočil le na nekritično povzemanje prejšnjih mnenj in revizijskih zahtev vlagatelja, pri čemer pa se ni seznanil z razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija tako ne govori o izdelavi nasipa na slabo nosilnih tleh, saj je le v točki 1.4.2 navedeno, da so predvidena naslednja zemeljska dela: površinski izkop plodne zemlje, široki izkop težke zemlje, vgrajevanje nasipov iz naravno pridobljene trde kamnine, drenažnofilterske plasti iz polipropilenske polsti, predobtežba 1-4 m nad niveleto, izdelava posteljice iz kamnin v debelini sloja 40 cm, humiziranje brežin brez valjanja, vgraditev posedalnih reperjev za izvajanje meritev dodajanje stopnje konsolidacije. Torej dela, ki jih je vlagatelj izvedel v okviru referenčnih del. Vlagatelj ponovno opozarja, da je predmet javnega naročila le gradnja, ne pa tudi raziskovanje in projektiranje. Napačno je tako izhodišče, da bi moral ponudnik pri izvedbi naročila skrbeti še za geofizikalne raziskave in podobno ter temu primerno dajati reference pri teh delih. Vlagatelj dodaja, da je drugi strokovnjak podal le pavšalno oceno, da referenčna dela ne izkazujejo zahtevanih referenc, zaradi česar je mnenje nepreverljivo in nestrokovno, saj ni mogoče ugotoviti na podlagi kakšne primerjave je prišel do te ugotovitve. Vlagatelj v zvezi s strokovnim mnenjem prvega strokovnjaka navaja, da so njegove navedbe o tem, da bi morale reference vlagatelja izkazovati poznavanje izgradnje vertikalnih in horizontalnih drenaž, neutemeljene, saj celo mnenje, ki ga je pridobil naročnik (mnenje Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo) navaja, da drenaže niso predvidene. Ponudnikom tako seveda ni potrebno z referencami izkazovati referenčnih gradenj, katerih del bi bila tudi izdelava drenaž, se pravi gradnje na slabo nosilnih ter morda celo barjanskih tleh.
Na osnovi vlagateljevih navedb v dodatnih pojasnilih pripravljalne vloge je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-105/04-23-1223, z dne 08.07.2004, drugega strokovnjaka pozvala k dopolnitvi strokovnega mnenja z odgovorom na vprašanje ali dodatno predloženi vlagateljevi dokazi vplivajo na ugotovitev o neizpolnjevanju spornih pogojev na osnovi navedb vlagatelja.
Državna revizijska komisija je dopolnitev strokovnega mnenja drugega strokovnjaka prejela dne 12.07.2004 in ga na podlagi drugega odstavka 7. člena ZPP dne 13.07.2004 posredovala vlagatelju.
Drugi strokovnjak v dopolnitvi strokovnega mnenja navaja: "Na osnovi vašega dopisa št. 018-105/04-23-1223 z dne 08.07.2004 in priložene "Pripravljalne vloge - dodatna pojasnila" opr. št.:018-105/04-23 z dne 28.06.2004, ki jo je pripravil odvetnik mag Janez Tekavc v imenu vlagatelja IPL d.o.o. Gradbeništvo in inženiring, ugotavljam, da v podanem materialu ni elementov na osnovi katerih bi bilo možno spremeniti že podano mnenje z dne 29.06.2004.".
Po pregledu dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji strokovnih mnenj je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Vlagatelj je v tem revizijskem postopku zahteval izločitev obeh strokovnjakov (prvega strokovnjaka po prejemu strokovnega mnenja, drugega strokovnjaka pa pred izdelavo strokovnega mnenja, ker ni sodni izvedenec), ki sta skladno s sklepoma Državne revizijske komisije izdelala strokovni mnenji, ker naj bi bili njuni mnenji nestrokovni, prvi strokovnjak pa je bil direktor vlagateljevega konkurenta. Vprašanja izločitve izvedencev ZRPJN ne ureja, zato gre v tem primeru, na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, uporabiti pravila 70. in nasl. členov ZPP, v smislu zgornjih trditev torej 6. točke 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Po prvem odstavku 247. člena ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik.
Iz vlagateljevih trditev ni mogoče sklepati na obstoj izključitvenih in odklonitvenih razlogov, saj ta v pripravljalni vlogi (prvi), z dne 09.06.2004, zgolj trdi, da je mnenje, ki ga je izdelal prvi strokovnjak, pomanjkljivo ter da je ta bil skoraj deset let direktor podjetja Primorje d.d., Ajdovščina. V ugovoru, z dne 23.06.2004, zoper postavitev drugega strokovnjaka pa vlagatelj navaja, da tako prvi kot drugi strokovnjak ne izpolnjujeta pogojev za izvedenca po 245. členu ZPP. V drugem odstavku 245. člena ZPP pa je določeno: "Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela." Iz citiranega člena ZPP torej ne izhaja, da se izvedenci oziroma strokovnjaki lahko določijo zgolj med sodnimi izvedenci. Ob tem pa je potrebno dodati, da drugi odstavek 21. člena ZRPJN določa: "Državna revizijska komisija lahko pred svojo odločitvijo zahteva dodatna pojasnila od naročnika, vlagatelja zahtevka za revizijo ali drugih udeležencev v postopku oddaje javnega naročila, pridobi strokovno ali izvedensko mnenje in si ogleda tudi ostale dokumente ter dejanske razmere pri strankah v postopku ter zbere druge potrebne podatke za odločitev." Iz določbe ZRPJN torej izhaja, da lahko Državna revizijska komisija v določeni zadevi pridobi strokovno mnenje ali pa izvedensko mnenje. Nadalje je v Poslovniku Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 52/00), ki je bil sprejet na podlagi 7. člena ZRPJN, v 12. členu določeno: "Za opravljanje določenih strokovnih opravil v postopku odločanja o zahtevku za revizijo predsednik Državne revizijske komisije, predsedniki senatov ali posamezni člani lahko določijo neodvisne strokovnjake in izvedence iz imenika neodvisnih strokovnjakov in izvedencev.
Državna revizijska komisija vodi imenik neodvisnih strokovnjakov in izvedencev.".
V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija pridobila strokovno mnenje, zato je bilo potrebno predlog vlagatelja za izločitev drugega strokovnjaka zavrniti. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da je presojala tudi vlagateljevo navedbo o nepristranosti prvega strokovnjaka, ker je ta bil deset let direktor podjetja Primorje d.d., Ajdovščina in pri tem ugotovila, da je prvi strokovnjak bil direktor navedenega podjetja pred približno 30 leti, zato je tudi ta vlagateljeva navedba neutemeljena. Glede same strokovnosti mnenj obeh strokovnjakov pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi strokovno mnenje Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, vsebinsko enako tema strokovnima mnenjema, zato Državna revizijska komisija ni našla razlogov, da gre dvomiti v vsebino strokovnih mnenj prvega in drugega strokovnjaka.
Državna revizijska komisija glede vlagateljeve navedbe iz pripravljalne vloge (druge), z dne 01.07.2004, da bi morala o zahtevi za izločitev strokovnjakov odločiti s sklepom, kot to določa 247. člen ZPP, navaja, da se o le-tej izreka v prvi točki tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Glede vlagateljevih navedb, da je naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe kot nepravilne v nasprotju s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-27/04-23-328, z dne 20.02.2004 (s katerim je ta v predmetni zadevi ugodila vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 15.01.2004), Državna revizijska komisija navaja, da je z navedenim sklepom razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 402-25/02-1441/03-IL, z dne 08.12.2003. Naročnik je v razveljavljenem obvestilu o oddaji naročila ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni pravilna, ker naj ne bi bila predložena kompletna dokazila o izpolnjevanju minimalnih kriterijev: 5.3.b - uspešne izkušnje kot glavni izvajalec in ker naj ne bi bila dokazana kadrovska in tehnična sposobnost. V obrazloženem obvestilu, z dne 31.12.2003, je naročnik pojasnil, da vlagateljevi ponudbi manjka več dokumentov, zahtevanih v Navodilih ponudnikom, saj naj vlagatelj ne bi predložil dokazila o izpolnjevanju minimalnih kriterijev oz. o uspešnih izkušnjah pri vsaj enem javnem naročilu (točka 5.3.b Navodil ponudnikom) tako za vlagatelja kot njegova podizvajalca. Prav tako naj vlagatelj ne bi predložil obrazcev o opremi (točka 5.1.i), referencah (točka 5.1.h) in kadrih (točka 5.1.j) za svoja podizvajalca (dokazila o kadrovski in tehnični usposobljenosti za podizvajalca). V postopku revizije oddaje predmetnega javnega naročila, ki ga je vlagatelj začel z vložitvijo prvega zahtevka za revizijo (z dne 15.01.2004), se je zato postavilo vprašanje, ali je ponudba vlagatelja pripravljena v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije oz. ali bi moral vlagatelj glede na določila iz razpisne dokumentacijo predložiti obrazce, s katerimi izkazuje sposobnost za izvedbo posla, ločeno zase in za svoja podizvajalca.
Po pregledu ponudbe vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil obrazce, s katerimi dokazuje sposobnost za izvedbo posla in sicer za opravljene gradnje in storitve (5.1.h), za opremo, potrebno za izvedbo posla (5.1.i) in za kvalifikacije in izkušnje kadrov (5.1.j) za vlagatelja in njegova podizvajalca skupaj. Ker je bila razpisna dokumentacija nejasna, zaradi česar je vlagatelj razumel določilo razpisne dokumentacije tako, da lahko izkaže izpolnjevanje pogojev skupno in ker na obrazcu 5.1.i, ki ga je naročnik vnaprej pripravil, ni bilo predvideno navajanje podatkov ločeno za ponudnika in za podizvajalca, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z določili razpisne dokumentacije ter da je naročnikova trditev o tem, da naj bi bila vlagateljeva ponudba v tem smislu nepravilna, neutemeljena. Izrecno pa je Državna revizijska komisija opozorila, da v revizijskem postopku ni presojala, ali vlagatelj skupaj s svojima podizvajalcema vsebinsko izpolnjuje pogoje za sodelovanje na javnem razpisu glede finančne, poslovne, kadrovske in tehnične sposobnosti, temveč zgolj, ali je vlagatelj predložil ustrezne dokumente za izkazovanje pogojev zase in za svoje podizvajalce. Državna revizijska komisija torej ni, kot to napačno zatrjuje vlagatelj v svojem drugem zahtevku za revizijo (z dne 16.04.2004), ugotavljala, ali vlagatelj izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije iz točke 5.1.i, 5.1.j in 5.1.h v zvezi s točko 5.1.l Navodil ponudnikom, pač pa je ugotovila le to, da je treba zaradi nejasne razpisne dokumentacije šteti, da je vlagatelj zase in za svoja podizvajalca predložil formalno ustrezne dokumente, pri čemer je opozorila, da njihova vsebina ni bila predmet prvega revizijskega postopka.
Po razveljavitvi odločitve naročnika, vsebovane v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 402-25/02-1441/03-IL, z dne 08.12.2003, je naročnik izvedel nov postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ter dne 26.03.2004 izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-40/02-616/04-SK, na zahtevo vlagatelja pa še obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, (dokument št. 402-25/03-677/SK, z dne 07.04.2004). V obrazloženem obvestilu je naročnik zapisal, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz točke 5.1.h in 5.3.b Navodil ponudnikom, saj naj našteta dela po naravi in sestavi ne bi zajemala del, ki so predmet javnega naročila, poleg tega pa naj niti vlagatelj niti njegova podizvajalca ne bi izkazali, da so katero od naštetih del pridobili kot glavni izvajalci na javnem naročilu. Razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila (in tudi predmet spora v predmetnem revizijskem postopku) je torej vsebinska neustreznost navedenih dokazil, medtem ko je bil razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe v razveljavljenem delu postopka formalna neustreznost oz. nepredložitev ponudbenih dokumentov za vlagatelja in njegova podizvajalca.
Glede vlagateljeve navedbe, da naročnik po ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb ni izdal sklepa o izločitvi vlagateljeve ponudbe, ampak je zgolj izdal obvestilo o oddaji naročila, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da ZJN-1 ne določa, da se o zavrnitvi ponudbe odloči s sklepom. V drugem odstavku 78. člena ZJN-1 je določeno: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila.". V prvem odstavku 79. člena ZJN-1 pa je nadalje določeno: "Na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, mu pošlje naročnik tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročilaâ??". Na podlagi navedenih določb ZJN-1 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 402-40/02-616/04-SK, z dne 26.03.2004, in na vlagateljevo zahtevo tudi obrazloženo obvestilo, št. 402-25/03-677/SK, z dne 07.04.2004. Glede na navedeno je potrebno vlagateljev zahtevek v tem delu zavrniti kot neutemeljen.
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na kršitev četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, gre vlagatelja najprej opozoriti, da je naročnik v točki 5 Navodil ponudnikom naštel kvalifikacijske zahteve kot pogoj za udeležbo ponudnika na javnem razpisu, medtem ko je edino merilo (točka 13.2 Navodil ponudnikom) najnižja cena. Pogoj je v skladu z 12. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je (nasprotno od merila) izključne narave. Pogoj je torej prag, ki ga mora izpolnjevati vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh uvrsti v postopek ocenjevanja. Če ponudba oziroma ponudnik ne izpolnjujeta katere od naročnikovih zahtev, določene v razpisni dokumentaciji, je taka ponudba v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 nepravilna, naročnik pa jo je v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 dolžan zavrniti. Merilo pa je v skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je torej vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. V postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb mora naročnik najprej preveriti, ali ponudba in z njo ponudnik v celoti izpolnjuje vse zahteve (pogoje) iz razpisne dokumentacije, nato pa pravilne ponudbe na podlagi vnaprej opisanih in ovrednotenih meril razvrsti od najugodnejše do najmanj ugodne.
V predmetnem postopku revizije oddaje javnega naročila gre za vprašanje, ali vlagateljeva ponudba (vsebinsko) izpolnjuje pogoje, določene v točkah 5.1.h in 5.3.b Navodil ponudnikom, ne pa za vprašanje pravilnosti ocenjevanja ponudb na podlagi edinega merila - najnižje cene. Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje izpolnjevanja spornih pogojev je treba izhajati iz dikcije točk 5.1.h in 5.3.b Navodil ponudnikom, pri čemer je treba ugotoviti, ali predloženi ponudbeni dokumenti vlagatelja ustrezajo obravnavanim zahtevam naročnika, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, zato se tudi ne more opredeljevati do same vsebine ali morebitne diskriminatornosti obravnavanih pogojev. Vsebinska presoja naročnikovih pogojev v tej fazi postopka (po prejemu odločitve o dodelitvi naročila) tudi ni mogoča z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN, pač pa je v tej fazi mogoče le preveriti, ali vlagateljeva ponudbena dokazila formalno in vsebinsko ustrezajo v razpisni dokumentaciji določenim pogojem.
Naročnik je v točki 5.1 Navodil ponudnikom naštel, katere pogoje morajo ponudniki izpolnjevati za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in katera dokazila morajo priložiti. V točki 5.1.h Navodil ponudnikom je naročnik določil, da morajo ponudniki za dokazovanje svoje sposobnosti predložiti: "seznam najvažnejših opravljenih gradenj, ki po naravi in sestavi zajema dela, ki so predmet javnega naročila, v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navajajo v seznamu, da je dela po Pogodbi opravil pravilno in pravočasno. Če se obrazec izpolnjuje z računalnikom, mora struktura in vsebina ustrezati zahtevam iz obrazca, ki ga mora Ponudnik potrditi in priložiti k ponudbi;".
V točki 5.3.b Navodil ponudnikom pa je naročnik določil, da mora iz predloženih referenc izhajati, da ima ponudnik: "uspešne izkušnje kot glavni izvajalec pri vsaj enem javnem naročilu, ki po sestavi in naravi zajema dela, podobna razpisanim v zadnjih treh letih, v skladu z zahtevo po točki 5.1.h teh Navodil ponudnikom".
Iz strokovnega mnenja prvega strokovnjaka izhaja: " - Reference, ki jih je v ponudbeni dokumentaciji navedel vlagatelj zase in za svoja podizvajalca ne ustrezajo zahtevi tč. 5.1.h Navodil ponudnikom. Seznam izvršenih gradenj po naravi in sestavi ne zajemajo pretežnega in najpomembnejšega dela, predobremenitve, ki so predmet javnega naročila. Tehnologija predobremenitve ne zajema le izkopov in prevozov, ki so pri vlagateljevih referenčnih delih navedena, temveč tudi izdelava podlage nasipa, komprimacije zemljine, kontrolo izvršenih del z geomehanskimi preiskavami odvzetih vzorcev v lastnem ali najetem laboratoriju in posredovanje le-teh v super kontrolo pooblaščenem geomehanskem laboratoriju. Ne gre zanemariti dejstva, da bi ob nastopu nepredvidenih razmer, večje vodne nepropustnosti zemljine ali večje vlage od predvidene, bilo potrebno uvesti dodatno tehnologijo, izvedbo peščenih vertikalnih drenaž za kar mora biti izvajalec v danem primeru usposobljen, sam ali s svojimi kooperanti, ker bi sicer lahko v takem primeru nastala pri izvedbi objekta motnja, zastoji ali dodatne podražitve.
- Iz vlagateljevih predloženih referenc ni razvidno, da izpolnjuje zahtevo iz tč. 5.3.b Navodil ponudnikom, t.j., da je bil on ali kateri od njegovih podizvajalcev glavni izvajalec pri vsaj enem javnem naročilu, ki po naravi in sestavi zajema dela, podobna razpisanim v zadnjih treh letih.
V referencah vlagatelja ni navedeno niti eno delo, ki bi vsebovalo predobremenitve in vsa z njimi povezana in zahtevana opravila. Poleg del pri predobremenitvah so razpisana še druga dela kot so prestavitev plinovoda, pilotiranje, itd., vendar njihov obseg ni prevladujoč in izvajalca kooperanta nista pri teh delih nastopala kot glavna izvajalca.".
Nadalje je v strokovnem mnenju Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki ga je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 15.06.2004, navedeno: "Po pregledu PZR projekta Pripravljalnih del na trasi AC Smednik - Krška vas za datumom marec 2003 ugotavljamo, da vsebujejo razpisana dela poleg rutinske gradnje nasipov tudi uporabo ločilnega/filtrirnega geosintetika ter vgradnjo posedalnih plošč za opazovanje posedanja nasipa vključno z izvajanjem meritev in podajanjem stopnje konsolidacije. Razpisane so tudi dodatne CPT meritve. Dodatno ugotavljamo, da so območja mehkih tal zaradi težavnih dostopov pred pričetkom gradbenih del v veliki meri neustrezno preiskana. V določeni fazi projektiranja so bili na območjih mehkih tal predvideni tudi ukrepi za pospešeno dreniranje tal (vertikalne drenaže), a so bili kasneje izključno zaradi verjetnih tehnoloških problemov pri vgradnji opuščeni. Razmišljanja o pospešitvi dreniranja tal ter predpisane raziskave in meritve z ustreznimi analizami kažejo na to, da so projektanti ocenili, da gre za gradnjo nasipa v zahtevnih pogojih, kjer je potrebno:
pred gradnjo izvršiti manjkajoče potrebne raziskave,
na osnovi novih rezultatov preveriti ustreznost podanih projektnih rešitev,
časovni potek gradnje prilagajati rezultatom preiskav, ki bodo izvedene med gradnjo ter rezultatom meritev posedanja.
Iz referenc ponudnika (vlagatelja zahtevka za revizijo) ni razvidno, da bi imel izkušnje z izvedbo nasipa, kjer:
so temeljna tla stisljiva in malo nosilna ter je pričakovana dolgotrajna konsolidacija,
se na temeljna tla polaga ločilni/filtrni geosintetik,
se med gradnjo vršijo preiskave in meritve posedanja nasipa ter ustrezne analize dobljenih rezultatov,
je potrebno terminski plan gradnje prilagajati izmerjenemu obnašanju temeljnih tal pod nasipom.
Razumevanje, da "â?? je predmet javnega naročila v resnici le izdelava predobremenilnih nasipov, kar konkretno pomeni, da bo moral izvajalec na določeno območje le navoziti predvideno količino materiala, se pravi, da naročilo vsebuje le vožnjo in raztros materiala (peska)." kaže na podcenjevanje problematike gradnje nasipa na mehkih ne dovolj raziskanih tleh.".
V strokovnem mnenju, ki ga je izdelal drugi strokovnjak, je glede izpolnjevanja pogoja 5.1.h iz Navodil ponudnikom navedeno: "Vlagatelj je v ponudbeni dokumentaciji, v poglavju 5.1.(h) "Seznam najvažnejših opravljenih gradenj v zadnjih treh letih in priporočila naročnikov" tabelarično prikazal pregled 32 gradenj za katere očitno smatra, da bi lahko bili referenčni objekti za aktualno ponudbo. Za 21 od teh je priložil tudi potrdila naročnikov o pravočasnosti in pravilnosti izvedenih del. V navedeni tabeli so podatki o nazivu in kraju projekta, nazivu investitorja, vrsti in letu dokončanja del ter vrednosti pogodbe.
Ugotavljam, da iz informacij podanih v navedeni tabeli in tudi sicer iz ostalega dela ponudbene dokumentacije ni vidno, da bi bil predloženi spisek primerna referenčna osnova, ki bi zadovoljila zahtevam razpisa.
Nikjer ni namreč zaslediti v kolikšnem obsegu in kje je predlagatelj do sedaj izvajal dela z uporabo predobremenilne tehnike gradnje nasipov cestnega telesa na slabo nosilnih tleh, ki predstavlja v obravnavanem primeru eno od bistvenih aktivnosti pri izgradnji cestnega telesa na slabo nosilnih tleh. Opozoril bi tudi na izredno poenostavljanje problematike uporabe te tehnike v postopku obravnave ponudbe, kar je vidno iz Zahteve za nadaljevanje postopka revizije, kjer je v poglavju V. na strani 5/6 navedeno "â??, da naročilo vsebuje le vožnjo in raztros materiala (peska).", pri čemer se ne ve, ali trditev namenoma spregleda namen oziroma želeni cilj, ki se ga želi doseči s predobremenitvijo, ali pa je rezultat nepoznavanja problematike. Končna kvaliteta objekta in njeno doseganje z izvajanjem zahtevanih procedur gradnje vključno s spremljanjem obnašanja objekta med samo gradnjo in spremljanjem kvalitete vseh postopkov graditve, takšnih poenostavljanj namreč ne dopušča, bodoči izvajalec se mora tega zavedati, saj ga k temu obvezujejo tudi npr. Tehnični pogoji z uvedbo "tekočih preiskav". Tehnika gradnje z uporabo predobremenilnih nasipov ob istočasnem spremljanju posedanja nasipa in obvladovanja vpliva talne vode, prinaša namreč nova spoznanja o osnovnih pogojih izgradnje, ki v času projektiranja ne morejo biti znana in lahko narekujejo tudi spremembo določenih projektnih rešitev v samem času izgradnje.
Argumentacija naročnika o izločitvi gradenj, oziroma del, ki jih vlagatelj v svoji ponudbi navaja kot svoja referenčna dela je korektna, sledljiva in strokovno razumljiva.".
Glede izpolnjevanja pogoja 5.3.b iz Navodil ponudnikom pa je v strokovnem mnenju drugega strokovnjaka navedeno: "Iz vlagateljevega spiska referenčnih objektov in priporočil naročnikov (tč. 5.1.(h)) ni vidno oziroma tudi ni priloženih dokazil ali izjav katera od predloženih del so bila pridobljena v postopku javnega naročanja in na katerih objektih je vlagatelj nastopal kot glavni izvajalec. Vsekakor pa se da iz podanega materiala zaključiti, da predložena dela za področje izvedbe predobremenilnih nasipov, kar je ena od glavnih vsebin obravnavanega razpisa, niso referenčna. Za izvedbo dela projekta, ki se nanaša zgolj na vgradnjo globokega temeljenja s pilotiranjem so predložene reference vlagateljevega podizvajalca Geoinvest d.o.o. primerne in zadostne kot dokaz strokovnosti in sposobnosti izvedbe in sicer zgolj za segment pilotiranja, niso pa bile pridobljene na javnih razpisih."
Državna revizijska komisija se je pri odločitvi o spornem vprašanju oprla na mnenja strokovnjakov, ki jih je pridobila v revizijskem postopku, torej mnenji prvega in drugega strokovnjaka ter mnenje Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tem, ko ni izpolnil v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev, ni izpolnil zahteve razpisne dokumentacije, kot tudi pravila ZJN-1, ki v 12. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave." Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih obveznih pogojev pa je, da je bila ponudba vlagatelja nepravilna. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je "pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.". Ob tem Državna revizijska dodaja, da v revizijskem postopku pri presoji spornega vprašanja ni upoštevala s strani vlagatelja predloženih dokumentov, ki sta prilogi pripravljalne vloge (prve), z dne 09.06.2004 (dokument Zavoda za gradbeništvo Slovenije, št. 1-07.06.04-IPL-DV/730, z dne 07.06.2004 in dokument Igmat, št. 2531/04/JP-MB, z dne 08.06.2004). Namreč, v dopisu Zavoda za gradbeništvo Slovenije, z dne 11.06.2004, ki ga je podpisal direktor prof.dr. Miha Tomaževič, kot njegov zakoniti zastopnik, je navedeno, da Zavod za gradbeništvo Slovenije ni prejel nobenega naročila za izdelavo strokovnega mnenja v zvezi s sklepom Državne revizijske komisije, št. 105/04-23-938, z dne 19.05.2004, zato v zvezi s tem tudi ni izdelal nobenega strokovnega mnenja. V dopisu je nadalje navedeno, da dopis, št. 1-07.06.04-IPLK-DV/730, z dne 07.06.2004, torej ni strokovno mnenje oziroma stališče Zavoda za gradbeništvo Slovenije in zato le-ta lahko predstavlja le osebno mnenje ..., ki je dopis podpisal in s tem prekoračil svoja pooblastila (osebno mnenje je napisano na uradnem papirju in opremljeno z uradnim žigom Zavoda za gradbeništvo Slovenije), zaradi česar bo proti njemu uveden ustrezen postopek. Nadalje je v dopisu Igmat, št. 2674/04/JP-JP, z dne 11.06.2004, navedeno, da generalno razpisnih pogojev v dokumentu, št. 2531/04/JP-MB, z dne 08.06.2004, niso preučevali, ker so se vprašanja vlagatelja nanašala najprej na potek izvedbe obremenilnih nasipov, na primerljivost referenčnega objekta z razpisanim in na izvajanje kontrole kakovosti. V dopisu je poudarjeno, da je v dokumentu, št. 2531/04/JP-MB, z dne 08.06.2004, podana ocena glede omenjenega referenčnega objekta (izvedba gradbenih del na cesti do črpališča v Vodicah), kjer je zapisano, da ta ni primerljiv z razpisanimi deli. V naslovu dopisa, št. 2531/04/JP-MB, z dne 08.06.2004, je bila uporabljena napačna formulacija, kjer je zadeva naslovljena kot mnenje o usposobljenosti vlagatelja, saj je bil dopis le odgovor na zastavljena vprašanja glede izvedbe tovrstnih gradbenih del in ne kot mnenje.
Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato ni pravilna in jo je naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil ZJN-1, ki v drugem odstavku 76. člena določa: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.".
Glede vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, da je ZIL Inženiring d.d., sodeloval pri odločitvi naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v glavi obvestila o oddaji javnega naročila, št. 402-40/02-616/04-SK, z dne 26.03.2004, naveden naročnik, podpisal pa ga je zakoniti zastopnik naročnika. Glede na navedeno je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljen.
Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na napačno vročitev sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 402-40/03-865/sk, z dne 04.05.2004, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZRPJN ne vsebuje določb glede vročanja pisanj, zato je v revizijskem postopku potrebno upoštevati določbe ZPP. Peti odstavek 3. člena ZRPJN namreč določa smiselno uporabo določb ZPP. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je navedeno odločitev o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo vročil podjetju IPL d.o.o. Gradbeništvo in inženiring, Trzin ne pa njegovemu pooblaščencu (odvetnik mag. Janez Tekavc), kršil 137. člen ZPP. V prvem odstavku 137. člena ZPP je namreč določeno: "Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.". Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da navedeno naročnikovo ravnanje ni imelo dejanskega vpliva na dostopnost pravnega varstva, saj je vlagatelj pravočasno obvestil naročnik o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za nadaljevanje postopka revizije ni navedel, na kakšen način naj bi kršitev pravil vročanja vplivala na njegov pravni položaj, niti ni izkazal vzročne zveze med kršitvijo naročnika in škodo, ki mu je oziroma bi mu lahko nastala zaradi te kršitve naročnika. Kljub napačnemu vročanju je bilo namreč vlagatelju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila omogočeno pravno varstvo v obsegu, ki ga zagotavlja ZRPJN.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer 100 točk za konferenco s stranko, 3.000 točk za zahtevek za revizijo po drugem odstavku 1. točke tarifne številke 18 Odvetniške tarife, 3.000 točk za obvestilo o nadaljevanju, 3.000 točk za pripravljalno vlogo (prvo) po tarifni številki 19.1, 3.750 točk za Ugovor zoper sklep o postavitvi izvedenca (tarifna številka 21.1), 2.250 točk za pripravljalno vlogo - dodatna pojasnila, z dne 28.06.2004, 1.500 točk za pripravljalno vlogo (drugo), z dne 01.07.2004, 2% pavšalnih pisarniških stroškov po 13. členu Odvetniške tarife, 200.000,00 SIT za takso ter povrnitev stroškov za izvedence. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.
Ker je vlagatelj za izvedbo dokaza s strokovnjakoma gradbene stroke založil predujem v višini 400.000,00 SIT (dva krat po 200.000,00 SIT, se preostanek založenega zneska v višini 23.530,00 SIT vrne vlagatelju na transakcijski račun IPL d.o.o. Gradbeništvo in inženiring, Trzin, št. 02010-0090344311.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 14.07.2004
Predsednica senata
mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
Odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana
SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, Tržaška 19a, Ljubljana