018-033/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Metode Hrovat kot predsednice senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih in obrtniških del in projektne dokumentacije za vse vrste instalacij za Novo Pediatrično kliniko Ljubljana in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Alpine-Mayreder Bau Gmbh, Salzburg/Wals, Alte Bundesstrasse 10, Avstrija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.3.2004

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Dopolnitve zahtevka za revizijo, vsebovane v zahtevi za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 9.2.2004, se zavržejo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5.11.2003 sprejel sklep, štev. 3530-14/2003-1, o pričetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih in obrtniških del in projektne dokumentacije PZR in PZI za vse vrste instalacij za Novo Pediatrično kliniko Ljubljana.

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 119-120/03, z dne 5.12.2003, pod štev. objave Ob - 107036, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izvedbo gradbenih in obrtniških del in projektne dokumentacije za vse vrste instalacij za Novo Pediatrično kliniko Ljubljana.

Vlagatelj je še pred rokom za oddajo ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 26.1.2004, vlagatelj navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji, pod točko C 08. od ponudnikov zahteva, da kot obvezni pogoj za pravilnost ponudbe priložijo ponudbi podpisan in ožigosan Seznam obveznih ključnih strokovnih kadrov, ki morajo biti v smislu pogoja pod štev. 1 (C 08. - Izjava ponudnika, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi - 8 odstavek) vpisani v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: IZS). Navedeni pogoj je po prepričanju vlagatelja nezakonit, saj naročnik z njim zahteva, da sme tuji ponudnik navesti le tiste osebe, ki bi po dodelitvi javnega naročila opravljale ključna strokovna dela, katere so vpisane v imenik pri IZS. Takšen pogoj po vlagateljevem mnenju krši načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je določeno v 7. členu Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, štev. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in ki nedvoumno določa, da naročnik ne sme povzročati krajevne diskriminacije, v 4. odstavku istega člena pa celo navaja, da naročnik ne sme izločiti ponudbe samo za to, ker ima ponudnik sedež v državi, ki z Republiko Slovenijo nima sklenjenega sporazuma o enakopravni obravnavi domačih in tujih ponudnikov, medtem ko 5. odstavek istega člena daje naročniku tako pravico le za javna naročila na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem območju. Vlagatelj navaja, da je subjekt avstrijskega prava, Avstrija pa je članica Evropske Unije ter da je Slovenija že z Evropskim sporazumom o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Ur.l.RS, štev. 44 - Mednarodne pogodbe, štev. 13, z dne 24.7.1997; v nadaljevanju: Evropski sporazum) v 2. odstavku 69. člena, dogovorila oziroma ji je priznano, da se slovenskim družbam z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov za sklepanje pogodb po pravilih Skupnosti za javna naročila v Skupnosti, pri čemer se slovenske družbe ne obravnavajo manj ugodno kot družbe iz Skupnosti, enako pa določa 2. odstavek 53. člena Evropskega sporazuma za opravljanje dela ključnih kadrov tujih izvajalcev v Sloveniji. Vlagatelj opozarja, da ZJN-1 v 42. členu določa način izpolnjevanja pogojev, v 5. odstavku pa opredeljuje način izpolnjevanja pogojev, če ima ponudnik sedež v tuji državi, kar natančneje opredeljuje tudi Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in o načinu preveritve teh listin (Ur.l. RS, štev. 13/01 - v nadaljevanju: Navodilo o seznamu organov tujih držav). Navedeni pravni predpisi po vlagateljevem mnenju jasno dokazujejo, da je sporni obvezni pogoj v razpisni dokumentaciji nezakonit in nedopusten.
Vlagatelj dalje navaja, da je z ozirom na tako formuliran obvezni pogoj od naročnika pisno zahteval ustrezen odgovor oziroma razlago ter da mu je naročnik odgovoril z dopisom, štev. 3530-14/2003-29, z dne 13.1.2004, v katerem je navedel, da so pravna podlaga za tako formuliran pogoj členi 45, 46, 77 in 78 Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, štev. 110/02 in 97/03 - v nadaljevanju: ZGO-1). Takšna razlaga omenjenih členov je po vlagateljevem mnenju nestrokovna, samovoljna in nedopustna. Vlagatelj se sklicuje na določbe ZGO-1(46. člen, 2. odstavek 78. člena, 2. odstavek 87. člena ter 29. člen ZGO-1, točka 4) in meni, da naročnik krši slovensko zakonodajo s tem, ko v razpisni dokumentaciji zahteva, da morajo biti ključni strokovni kadri - fizične osebe (odgovorni projektant, odgovorni vodja del za zahtevne objekte) tujega ponudnika vpisani v imenik pri IZS, saj po vlagateljevem mnenju takšen pogoj nima osnove v slovenski zakonodaji. Vlagatelj opozarja, da ZGO-1 v navedenih členih navaja potrebo po recipročnosti ne pa vpisu v imenik pri IZS ter dodaja, da (čeprav je v danem primeru ugotavljanje recipročnosti za vlagatelja glede na ZJN-1 in na veljavni Evropski sporazum brezpredmetno) tega elementa ZGO-1 razpisna dokumentacija (pravilno) niti ne navaja, in tudi, če bi ga navajala, bi morala hkrati navesti organ, ki bi recipročnost ugotavljal, tako pa tudi v primeru recipročnosti tuj ponudnik v predmetnem postopku ne bi mogel sodelovati, če ne bi imel ključnih kadrov vpisanih v imenik pri IZS.
Izpodbijani pogoj po vlagateljevem mnenju predstavlja tudi nevaren precedenčni primer, saj do sedaj takšen pogoj ni omejeval dejavnosti tujih gradbenih podjetij v Sloveniji niti slovenskih gradbenih podjetij v tujih državah.
Vlagatelj na koncu poudarja, da ima interes za dodelitev predmetnega javnega naročila ter da bi mu zaradi tega mogla nastati občutna škoda, če naročnik svoje kršitve ne bi takoj odpravil. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik v razpisni dokumentaciji odpravi določilo glede izpolnjevanja pogoja razpolaganja z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi (izjava C 08), kolikor se to nanaša na pogoj pod 1. (8.odstavek), ki zahteva vpis strokovnih kadrov ponudnika v imenik pri IZS ter da rok za predložitev ponudb ustrezno podaljša, v nasprotnem slučaju pa da se postopek za oddajo predmetnega javnega naročila razveljavi.

Naročnik je s sklepom, štev. 3530-14/2003-75, z dne 30.1.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da sporni pogoj po njegovem prepričanju ne krši načela enakopravnosti ponudnikov, saj je za vsakega ponudnika popolnoma enak in je hkrati takšen, da ga vsak ponudnik, ne glede na to, v kateri državi ima sedež, lahko izpolni celo na več načinov. Naročnik navaja, da je ponudniku prepuščeno, ali bo kot ključne kadre imenoval slovenske ali tuje osebe, ki izpolnjujejo oziroma do predložitve ponudbe izpolnijo predpisani pogoj, kajti izpolnitev pogoja ni pridržana samo slovenskim fizičnim osebam, ampak ga enako morejo in morajo izpolniti tudi tuje osebe, razpisni pogoji pa tudi v ničemer ne določajo ali omejujejo razmerja med ponudnikom in takimi osebami. Naročnik navaja, da navedena razlaga izhaja iz določil 45., 46., 77. in 78. člena ZGO-1, v katerih je zakonodajalec določil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične osebe, ki opravljajo ključne strokovne naloge pri graditvi objektov, na način, ki ni v nasprotju z obveznostmi, ki jih je oziroma bo Republika Slovenija prevzela s pridružitvijo Evropski uniji. Naročnik poudarja, da je predmet javnega naročila po predmetnem javnem razpisu projektiranje in gradnja stavbe nove pediatrične klinike v Ljubljani, ki se ureja z ZGO-l ter citira določbe 45. člena, 46. člena, 2. odstavka 77. člena in 78. člena ZGO-l, sklicuje pa se tudi na 220. člen ZGO-1 in 5. točko 172. člena ZGO-1, pri čemer je po naročnikovem mnenju relevantno dejstvo, da je zgradba nove pediatrične klinike v skladu s 1. 7. točko 2. člena ZGO-l zahtevni objekt, saj gre za stavbo, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10,00 m, merjeno od terena do kapi. Naročnik navaja, da je pogoj, ki je za vlagatelja sporen, oprl prav na citirane določbe ZGO-l, pri čemer je upošteval tudi to, da bo izbrani ponudnik, ne glede na to, iz katere države bo, navedeni pogoj moral izpolnjevati najpozneje v trenutku, ko bo sklenjen posel o oddaji javnega naročila, t.j. v trenutku nastopa pravnomočnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Naročnik dodaja, da bi ob splošno znanem dejstvu, da se je gradnja nove pediatrične klinike s posebej naročenim izkopom gradbene jame že začela ter da je za to pridobljeno gradbeno dovoljenje in gradbišče pripravljeno, odlog začetka izvajanja javnega naročila (če bi to bilo oddano ponudniku, ki spornega pogoja ne bi izpolnjeval in bi šele s sklenitvijo posla začel z dejanji, da bi ga izpolnil) povzročil zamudo in ogrozil sam namen javnega naročila. Naročnik tudi meni, da bi, če bi oddal javno naročilo za projektiranje in gradnjo zahtevnega objekta ponudniku, ki spornega pogoja ne bi izpolnjeval niti med izvajanjem projektiranja in gradnje, s tem storil prekrške, ki se kaznujejo po 6. in 7. točki 165. člena, 1. ali 2. točki 166. in 167. člena, 6. točki 1. odstavka 171. člena ter po 3. in 5. točki 172. člena ZGO-l. Navedeni razlogi so po naročnikovem prepričanju zadostni za to, da je moral določiti navedeni pogoj in da pri njem vztraja, saj v celoti temelji na materialnem predpisu in ni v ničemer v nasprotju s pravili javnega naročanja ali drugimi predpisi, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Naročnik je prepričan, da sporni pogoj ne krši načela enakopravnosti ponudnikov, niti ne povzroča krajevne diskriminacije ter dodaja, da je zakonodajalec v citiranih določbah ZGO-l prav zaradi preprečevanja diskriminatornosti določil pogoje za tuje fizične osebe na način, ki ga lahko izpolni vsaka fizična oseba, ki je kvalificirana za opravljanje enakih nalog v katerikoli tuji državi, s katero je vzpostavljeno načelo vzajemnosti oziroma reciprocitete. Za vpis v imenik pri pristojni slovenski poklicni zbornici namreč zakon ne določa drugačnih pogojev, kot veljajo v tujih državah, pri čemer je po naročnikovem mnenju potrebno upoštevati tudi, da se sporni pogoj ne nanaša na ponudnika kot poslovnega subjekta, temveč na fizične osebe, ki jih kot delovno silo najame za opravljanje reguliranih nalog pri graditvi objekta. Neizpolnjevanje navedenega pogoja po naročnikovem mnenju tudi nikakor ni in ne more biti podlaga za izločitev ponudbe nekega ponudnika samo zato, ker ima sedež v drugi državi, temveč ravno nasprotno - to je podlaga za nujno izločitev ponudbe vsakega ponudnika, ki ne izkaže izpolnjevanja navedenega pogoja, ne glede na to, iz katere države je tak ponudnik, kar po naročnikovem mnenju samo po sebi dodatno dokazuje zmotnost trditve, da naj bi sporni pogoj pomenil krajevno diskriminacijo. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da sporni pogoj predstavlja nevaren precedenčni primer. Res pa je, navaja naročnik, da nikoli do sedaj takšen pogoj ni omejeval dejavnosti tujih gradbenih podjetij v Sloveniji niti slovenskih gradbenih podjetij v tujih državah, saj iz vpogleda v razpisne dokumentacije za oddajo najobsežnejših javnih naročil investicijskega značaja tako v Sloveniji (n.pr. pri uresničevanju Nacionalnega programa graditve avtocest ter pri investicijah v železniško infrastrukuro) sledi, da se enak pogoj iz enakih razlogov navaja tudi v teh razpisnih dokumentacijah.
Naročnik je na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 9.2.2004, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je prepričan, da naročnik ni ustrezno uporabil določil ZGO-1. Vlagatelj navaja, da 45. in 46. člen določata pogoje za izdelovanje in revidiranje projektne dokumentacije (konkretno torej za odgovornega projektanta), 77. in 78. člen pa za odgovornega vodjo del, medtem ko naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko C 08, v 1. točki zahteva, da morajo biti vse osebe na seznamu strokovnih kadrov (skupaj 10) vpisane v imenik pri IZS. Tako formuliran pogoj po vlagateljevem mnenju ni podprt z ZGO-1, ki takšen pogoj zahteva le za delovno mesto odgovornega projektanta in odgovornega vodjo del oziroma posameznih del, zato vlagatelj meni, da je naročnik s tem skušal izločiti tuje ponudnike, s tem pa je kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Navedba naročnika, da se enak pogoj navaja tudi v razpisnih dokumentacijah za oddajo najobsežnejših javnih naročil investicijskega značaja v Sloveniji, po prepričanju vlagatelja ni resnična, saj razpisi za graditev avtocest takega pogoja ne zahtevajo. Vlagatelj navaja, da je v razpisni dokumentaciji DARS-a določilo, da mora tuji ponudnik ponudbi priložiti izjavo pooblaščene osebe ponudnika, s katero se potrjuje, da je slednji seznanjen s predpisi s področja (nizkih) gradenj, veljavnimi v Republiki Sloveniji in da mora spoštovati veljavne zakone RS na splošno in priznati veljavnost pravnega sistema RS vezano na izvedbo gradbenih del, kar je po vlagateljevem prepričanju nekaj povsem drugega, kot pa zahteva, da tuji ponudnik še v fazi ponudbe vodilne tehnične kadre vpiše v imenik pri IZS ali sklene pogodbe z ustrezno kvalificiranimi slovenskimi fizičnimi ali pravnimi osebami, kajti ob predložitvi ponudbe ponudnik sploh še ne ve, če bo njegova ponudba sprejeta in če bo izvajal gradbena dela. Vlagatelj poudarja, da ZGO-1 ureja pogoje za graditev objektov, ne določa pa postopka oddaje javnih naročil. Vlagatelj meni, da je v danem primeru potrebno uporabiti določila ZJN-l in opozarja na določila 7. točke 41. člena, 5. točke 2. odstavka 42. člena in na 5. odstavek 42. člena, ki določa, da če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni (ne: slovenski!) organ ter da sezam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem členom in način preveritve teh listin, pripravi minister pristojen za finance. Vlagatelj navaja, da je minister za finance to storil v Navodilu o seznamu organov tujih držav, pri čemer 2. člen določa, da pristojni organ tuje države pomeni organ in njegove urade v upravno teritorialnih enotah tuje države, kjer ima tuji ponudnik sedež, ki je po veljavni zakonodaji tuje države pristojen za izdajo listin, s katerimi tuji ponudnik dokazuje izpolnjevanje enega ali več obveznih pogojev iz 2. odstavka 41. člena ZJN-1, oziroma preko katerih naročnik lahko preveri resničnost in veljavnost listin in izjav, ki jih predloži tuji ponudnik, 3. člen Navodila o seznamu organov tujih držav pa v 1. odstavku tudi nedvoumno določa, da tuji ponudnik dokazuje izpolnjevanje obveznih pogojev iz 2. odstavka 41. člena ZJN-l v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi oziroma običajno prakso tuje države. S tem določilom torej Navodilo o seznamu organov tujih držav po vlagateljevem mnenju izključuje za tujega ponudnika uporabo slovenske zakonodaje, oziroma ZGO-1 ne velja, kolikor gre v danem primeru za postopke oddaje javnih naročil. Za postopek javnih naročil pa velja ZJN-l, ne pa ZGO-1, saj slednji ureja (kot navaja njegov 1. člen) pogoje za postopek graditve objektov. Zato vlagatelj meni, da naročnik napačno razlaga 220. člen ZGO-1, saj ta člen določa, da je pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona Inženirska zbornica, ustanovljena na podlagi 100.a člena ZGO-1 - pri čemer pa je po vlagateljevem mnenju treba upoštevati tudi določila bilateralnih in multilateralnih sporazumov, ki jih je sklenila Republika Slovenija. Vlagatelj se v zvezi s tem ponovno sklicuje na Evropski sporazum, še posebej 2. in 3. odstavek 69. člena ter 121. in 123. člen. Vlagatelj še dodaja, da po 35. členu ZGO-1 projektiranje zajema tudi idejno zasnovo in idejni projekt, mednarodni javni natečaji za arhitekturne rešitve predvidenih objektov, ki so se izvajali v Sloveniji, pa ne bi bili možni, ne da bi se tuji arhitekti predhodno vpisali v ustrezno slovensko zbornico, če bi bile trditve naročnika točne.

Naročnik je z dopisom, štev. 3530-14/2003-77, z dne 11.2.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.2.2004, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, štev. 018-33/04-22-320, z dne 20.2.2004, zaprosila za mnenje RS, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (v nadaljevanju: MOP). Zaprošeno mnenje je MOP posredovalo z dopisom, štev. 351-00-72/2004/Sš, z dne 25.2.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 2.3.3004 in dopisom, štev. 351-00-72/2004/TJM, z dne 16.3.2004 (dopolnitev).


Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, štev. 018-33/04-22-397, z dne 2.3.2004, zaprosila za mnenje RS, Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: MF). Zaprošeno mnenje je MF posredovalo z dopisom, štev. 433-01-40/2004, z dne 5.3.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 9.3.2004.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanega mnenja MOP in MF je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je morala v revizijskem postopku v mejah zahtevka za revizijo (2. odstavek 19. člena ZRPJN) odgovoriti na dve vprašanji, in sicer: 1.) ali morajo strokovni kadri tujega ponudnika, katere ta navaja v svoji ponudbi, izpolnjevati pogoj o vpisu v imenik IZS in 2.) v katerem trenutku mora biti omenjeni pogoj izpolnjen.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik v razpisni dokumentaciji v poglavju C ("Dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo"), pod točko C 08 zahteval predložitev "Izjave ponudnika, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi", kar ponudniki dokazujejo s tam naštetimi listinami (stran 74. razpisne dokumentacije), med drugim tudi (pod 1. točko) "Seznamom obveznih ključnih strokovnih kadrov", ki bodo v primeru dodelitve javnega naročila ponudniku opravljali najodgovornejša dela in naloge. V razpisni dokumentaciji je predvideno, da mora ponudnik izpolniti vnaprej pripravljen obrazec (stran 75 razpisne dokumentacije), in sicer za odgovorne kadre s področja projektiranja inštalacij ter odgovorne kadre s področja gradnje objekta. Naročnik zahteva, da ponudnik za vsako osebo z izpolnjenega in potrjenega seznama obveznih ključnih strokovnih kadrov priloži tudi fotokopije originalnih diplom oziroma spričeval, ki dokazujejo resničnost podatkov o strokovnih nazivih ter opravljenih strokovnih izpitih oseb s seznama ter fotokopije izkaznic pooblaščenih inženirjev.

Kot je dalje razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik z dopisom, štev. 3530-14/2003-29, z dne 13.1.2004, na vprašanje vlagatelja "Ali je lahko strokovni kader iz tujine in nima osebne štampiljke pooblaščenega inženirja pri IZS ampak pri pooblaščeni instituciji v državi, iz katere izhaja"" podal naslednji odgovor: "Pogoj, da morajo biti osebe, ki bodo pri izbranem ponudniku izvajale najodgovornejša dela pri projektiranju in gradnji, vpisane v imenik pri pristojni inženirski zbornici, to pa sta Inženirska zbornica Slovenije oziroma Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, je naročnik utemeljil na določbah drugega odstavka 45. člena in drugega odstavka 77. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS št. 110/02). Isti zakon v 46. členu in v 78. členu določa enak pogoj tudi za tuje fizične osebe.".

Vlagatelj trdi, da je takšna zahteva (pogoj) naročnika v nasprotju z določili Evropskega sporazuma, ZJN-1 in ZGO-1. Glede na dejstvo, da obe stranki v revizijskem postopku svoje trditve opirata na ista določila ZGO-1, je Državna revizijska komisija v obravnavani zadevi na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN najprej zaprosila za mnenje MOP. V svojem zaprosilu za mnenje, štev. 018-33/04-22-320, z dne 20.2.2004, je Državna revizijska komisija MOP prosila, naj poda obrazloženo mnenje o tem, ali je v konkretnem primeru sporni pogoj (točka C 08 - "Izjava ponudnika, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi") - 1. točka navodila ter obrazec na 75. strani razpisne dokumentacije - "1. Seznam obveznih ključnih strokovnih kadrov" formuliran v skladu z veljavno področno zakonodajo (ZGO-1) ter ali (in na kakšen način) je v konkretnem primeru zagotovljena enakopravnost nastopanja tujih ponudnikov z domačimi, s posebnim poudarkom na vprašanju, kako je v obstoječi praksi zagotovljeno enakopravno konkuriranje tujih ponudnikov na razpisih za oddajo gradenj v Republiki Sloveniji v skladu z določili Evropskega sporazuma.

Iz mnenja MOP, štev. 351-00-72/2004/Sš, z dne 25.2.2004 ter (dopolnitve) štev. 351-00-72/2004/TJM, z dne 16.3.2004, izhaja, da določbe ZGO-1 vsebujejo na eni strani pogoje za udeležence pri graditvi, to je za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike oziroma zadruge ter da morajo biti ti pogoji izpolnjeni, ko udeleženci v Republiki Sloveniji opravljajo dejavnost s področja graditve objektov. Na drugi strani ZGO-1 vsebuje pogoje, ki so predpisani za posameznike, ki so bodisi zaposleni ali opravljajo po pogodbi za gospodarsko družbo, samostojnega podjetnika posameznika, v zadrugi ali pa kot samozaposleni določene storitve s področja graditve, izdelujejo projektno dokumentacijo, vodijo izvajanje del in podobno. Med temi fizičnimi osebami, ki za udeleženca konkretno opravljajo določena dela, so zaradi varstva javnega interesa, ki je v varovanju zdravja, življenja ljudi in njihovega premoženja, tudi nekatere poklicne kvalifikacije (npr. odgovorni projektanti, revidenti in odgovorni vodje del za zahtevne objekte in nadzorniki nad gradnjami zahtevnih objektov), ki morajo biti pred opravljanjem teh storitev vpisani v imenik pri pristojni poklici zbornici, to je IZS. MOP pojasnjuje, da takšna obveznost velja tako za tuje kot za domače posameznike, ki želijo opravljati takšne vrste storitev in da je s tem vzpostavljena enakopravnost med njimi, ker je v postopku vpisa v imenik IZS predvideno preverjanje kvalifikacij takšnih posameznikov ter izpolnjevanja drugih pogojev v skladu s predpisi o graditvi objektov. V skladu s pojasnili MOP bo po pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji zaradi nadzora in preverjanja izpolnjevanja drugih pogojev po ZGO-1 vpis v imenik IZS še vedno obvezen tako za domače kot tudi za tuje fizične osebe.

Ker je z določbami ZGO-1 določeno, da mora projektant oziroma izvajalec samo takrat, ko opravlja svojo sicer registrirano dejavnost, imeti zagotovljeno sodelovanje določenega posameznika oziroma posameznikov, če sam ne izpolnjuje pogojev za takšnega posameznika oziroma posameznike, ki morajo biti takrat, ko opravljajo določeno vrsto inženirske storitve (to je izdelujejo projektno dokumentacije oziroma odgovorno vodijo gradnjo) na predpisan način evidentirani - vpisani v imenik pri pristojni poklicni zbornici, MOP opozarja, da je ključnega pomena vprašanje, za kateri trenutek se po določbah ZGO-1 šteje, da je projektant oziroma izvajalec začel opravljati takšno dejavnost oziroma kateri trenutek je to, ko je takšna oseba prestopila iz nedejavnosti v dejavnost. Ker projektanti in izvajalci ne opravljajo svoje dejavnosti po uradni dolžnosti, ampak na trgu, je odgovor na omenjeno vprašanje po mnenju MOP jasen: to je takrat, ko svoje storitve začne ponujati na trgu, in sicer na kakršen koli način, torej da začne nastopati kot ponudnik takšnih storitev, ali ko sprejme ponudbo naročnika, da zanj opravi določeno storitev z obravnavanega področja in nanjo odgovori, čeprav npr. takšnih svojih storitev sploh ne bi ponujal na trgu, in sicer tudi na kakršen koli način, torej ko sprejme v konkretnem primeru ponudbo naročnika, v primeru gradnje torej ponudbo investitorja. To velja seveda za vse osebe, domače in tuje, pravne in fizične.
MOP opozarja, da vse navedeno velja tudi za postopke javnega naročanja, kadar je predmet javnega naročila projektiranje in/ali gradnja objekta. Ponudnik na takšnem javnem razpisu mora torej imeti takrat, ko se odzove na razpis in pošlje naročniku svojo ponudbo, da bo izdelal določene vrste načrtov za izvedbo določene gradnje oziroma da bo izvedel določeno vrsto gradnje na določeni lokaciji, zagotovljeno sodelovanje določenih posameznikov, če sam ne izpolnjuje pogojev za takšne posameznike, ki morajo biti že ob oddaji ponudbe na predpisan način evidentirani - vpisani v imenik pri pristojni poklicni zbornici. Tudi to velja seveda za vse osebe, domače in tuje, pravne in fizične. Po mnenju MOP tudi ni mogoče, da bi se naročnik (investitor) in prevzemnik naročila (projektant, oziroma izvajalec) lahko dogovorila, da bo prevzemnik za določene vrste storitev zagotovil sodelovanje odgovornih projektantov oziroma odgovornih vodij del kasneje oziroma po podpisu pogodbe, saj mora ponudnik v postopku oddaje javnega naročila v svoji ponudbi ne samo navesti, da izpolnjuje pogoje v času oddaje ponudbe, ampak mora takšno navedbo tudi dokazati. Pri javnih razpisih pa bi bilo tudi sicer upoštevanje, da so z navedbo ponudnika, ki odda ponudbo, da bo pogoje, ki so z ZGO-1 predpisani za odgovorne projektante in odgovorne vodje del, izpolnjeval šele, če bo izbran za najugodnejšega ponudnika, v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, ki določajo, da se od razpisa do oddaje del ne smejo spreminjati ne samo razpisni pogoji naročnika, ampak tudi ne ponudbeni pogoji ponudnika. Ker pa iz obravnavane razpisne dokumentacije oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih in obrtniških del in projektne dokumentacije za vse vrste inštalacij za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani povsem jasno izhaja, za katere osebe s seznama strokovnih kadrov mora ponudnik izkazati, da izpolnjujejo predpisane pogoje, bi pristajanje na to, da v času oddaje ponudbe zadostuje samo izjava ponudnika, da bo imel takšen ponudnik, če bi bil izbran in bo z njim sklenjena pogodba, zagotovljeno sodelovanje posameznikov, ki bodo takrat, ko bodo opravljali določeno vrsto inženirske storitve, na predpisan način evidentirani - vpisani v imenik pri pristojni poklicni zbornici, pomenilo spreminjanje ponudbenih pogojev, oddaja del takšnemu ponudniku pa neskladje s predpisi, ki urejajo javna naročila.

Tudi iz mnenja, ki ga je MF posredovalo Državni revizijski komisiji z dopisom, štev. 433-01-40/2004, z dne 5.3.2004, izhaja, da mora ponudnik dokazati, da izpolnjuje pogoje v času oddaje ponudbe. MF navaja, da mora ponudnik skladno z zahtevami v razpisni dokumentaciji navesti, katera tehnična sredstva ima na razpolago za izvedbo javnega naročila, s katerimi strokovnimi osebami bo izvedel javno naročilo in ali ima na voljo ustrezna finančna sredstva za izvedbo konkretnega javnega naročila, dokaze o tem pa mora predložiti v ponudbi, pri čemer je ponudba, ki ne vsebuje vseh potrebnih dokazil, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, nepravilna in se zavrne. MF tudi navaja, da ZJN-1 glede predložitve dokazov o izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev način ugotavljanja tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika našteva le primeroma ter da je pri tem treba upoštevati, da zakon, ki ureja postopek oddaje javnega naročila, ne more urejati vseh drugih področij ter da mora naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije upoštevati celotni slovenski pravni red.

ZJN-1 med obveznimi pogoji za udeležbo (poglavje 2.6) postavlja zahtevo, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi (7. točka 2. odstavka 41. člena), pri čemer kot način dokazovanje izpolnjevanja navedenega pogoja zahteva tudi navedbo ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti (podtočka c, 5. točke 2. odstavka 42. člena). Iz besedila cit. določb ZJN-1 izhaja, da se ponudniku prizna sposobnost za izvedbo javnega naročila samo, če izkaže, da ima bodisi sam ustrezne kvalificirane kadre za opravljanje storitev, ki so predmet javnega naročila, bodisi da ima zagotovljene ustrezne kvalificirane kadre, ki bodo te storitve zanj izvajale. ZJN-1 pa ne navaja eksplicitno, katera dokazila mora ponudnik predložiti za to, da dokaže svojo kadrovsko usposobljenost za izvedbo javnega naročila, temveč vprašanje konkretnih dokazil prepušča naročniku. Navedeno pa seveda ne pomeni, da je naročnik pri oblikovanju zahteve po predložitvi dokazil, s katerimi ponudniki dokazujejo svojo kadrovsko usposobljenost, povsem avtonomen. Kot opozarja tudi MF v svojem mnenju, z dne 5.3.2004, mora naročnik pri tem upoštevati celotni pravni red Republike Slovenije.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati fizične osebe, ki sodelujejo pri projektiranju in gradnji objektov, so določeni z ZGO-1.

ZGO-1 v 29. členu (Pogoji za izvajalca) določa, da sme objekt graditi, rekonstruirati ali odstranjevati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost gradbeništva oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi (1. odstavek 29. člena). Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega vodjo del, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko izvaja gradnjo, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega vodjo del (2. odstavek 29. člena). Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo pogojev iz 2. odstavka, izpolnjujejo pa pogoje za odgovorno vodenje posameznih del oziroma imajo zagotovljeno sodelovanje posameznika, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovorno vodenje posameznih del, lahko izvajajo samo tista posamezna dela pri gradnjah, za katerih vodenje so usposobljeni sami oziroma je usposobljen takšen posameznik (3. odstavek 29. člena). Tuje pravne osebe in njihove podružnice v Republiki Sloveniji lahko ob pogoju vzajemnosti opravljajo dejavnost gradbeništva oziroma lahko opravljajo posamezna dela pri gradnjah, če izpolnjujejo tudi pogoje iz 2. oziroma 3. odstavka tega člena (4. odstavek 29. člena).

V 45. členu ZGO-1 (Odgovorni projektant), je določeno, da mora projektant, ki prevzame v izdelavo projektno dokumentacijo, za vse načrte, ki sestavljajo projekt, imenovati odgovorne projektante (1. odstavek 45. člena) ter da je odgovorni projektant lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezen imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni oziroma enostavni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih in enostavnih objektih (2. odstavek 45. člena). Glede tujih oseb je v 46. členu (Pogoji za tuje fizične osebe) ZGO-1 izrecno določeno, da lahko tuja fizična oseba ob pogoju vzajemnosti nastopa kot odgovorni projektant le, če je v času, ko nastopa kot odgovorni projektant, pri pristojni poklicni zbornici vpisana v ustrezen imenik.

Pogoje za odgovorne vodje del ZGO-1 določa v 77. členu (Pogoji za odgovornega vodjo del in posameznih del). V 1. odstavku 77. člena je določeno, da je odgovorni vodja del lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah. V 2. odstavku 77. člena pa ZGO-1 določa, da je lahko odgovorni vodja del za zahtevne objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sede m let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik ali posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik. Glede tujih oseb je v 78. členu (Pogoji za tuje fizične osebe) ZGO-1 določeno, da tuja fizična oseba lahko ob pogoju vzajemnosti nastopa kot odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del, če izpolnjuje pogoje, ki so določeni v 1. odstavku cit. člena, pri čemer je v 2. odstavku izrecno zapisano, da mora biti tuja fizična oseba (ki sicer izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka), ki nastopa kot odgovorni vodja del za zahtevne objekte, vpisana v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici.

Definicija pojma "pristojna poklicna zbornica" je podana v 1. odstavku 220. člena ZGO-1 (Pristojna poklicna zbornica po tem zakonu), ki določa, da "â?? je pristojna poklicna zbornica po določbah tega zakona inženirska zbornica, ustanovljena na podlagi 100.a člena zakona o graditvi objektov (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), ki nadaljuje z delom do ustanovitve ZAPS in preoblikovanja IZS/97 v IZS.".

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v skladu z obstoječim pravnim redom v Republiki Sloveniji za posameznike, ki pri projektiranju oziroma gradnji objektov nastopajo kot odgovorni projektanti oziroma odgovorni vodje del, nedvomno predpisan pogoj, da morajo biti pred opravljanjem teh storitev vpisani v imenik pri pristojni poklici zbornici, to je IZS. Kot je pojasnilo MOP, je takšna zahteva (pogoj) utemeljena z razlogi varstva javnega interesa in velja tako za tuje kot za domače posameznike, ki želijo opravljati takšne vrste storitev. Takšna zahteva (pogoj) po mnenju MOP tudi vzpostavlja enakopravnost med domačimi in tujimi ponudnik, saj je v postopku vpisa v imenik IZS predvideno preverjanje kvalifikacij takšnih posameznikov ter izpolnjevanja drugih pogojev v skladu s predpisi o graditvi objektov.

Pogoji in postopek za vpis v imenik IZS so urejeni v Pravilniku o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Ur.l.RS, štev. 123/03 - v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu s Pravilnikom se lahko v imenik vpišejo državljani Republike Slovenije, državljani držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: držav članic) in državljani drugih tujih držav (2. odstavek 2. člena Pravilnika), ki izpolnjujejo za to določene pogoje (1. odstavek 3. člena Pravilnika), pri čemer se državljani držav članic do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji (t.j. do 1.5.2004) vpisujejo pod pogoji in po postopku, ki velja za državljane drugih tujih držav (43. člen Pravilnika), po tem datumu pa pod pogoji in po postopku, ki je predviden za državljane držav članic (16. do 23. člen Pravilnika).

Vse navedeno pomeni, da imajo (tudi) tuji ponudniki, ki se potegujejo za izvedbo javnih naročil za gradnje v Republiki Sloveniji glede zahtev (pogojev), ki zadevajo kvalifikacije prijavljenega ključnega osebja, po eni strani enake obveznosti kot domači ponudniki, po drugi strani pa imajo enake možnosti za to, da te zahteve (pogoje) izpolnijo. Enako kot domači ponudniki lahko namreč tudi tuji ponudniki dosežejo izpolnitev zahtev (pogojev), ki se nanašajo na posameznike, ki bodo za ponudnika opravljali dela odgovornih projektantov oziroma odgovornih vodij del, bodisi tako, da poskrbijo za vpis lastnih kadrov v imenik IZS ali pa angažirajo kadre, ki so v ta imenik že vpisani. Ob navedenem po mnenju Državne revizijske komisije nikakor ni mogoče trditi, da je zahteva naročnika po vpisu ključnega tehničnega osebja za predmetno javno naročilo potrebne kadre - odgovorne projektante (45. člen ZGO-1) in odgovorne vodje del (77. člen ZGO-1) v imenik IZS diskriminatorna oziroma v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1. V obravnavanem primeru namreč ne gre za diskriminacijo vlagateljevega podjetja (ponudnika), ki se poteguje za izvedbo predmetnega javnega naročila, ampak za izpolnjevanje pogojev, ki se vežejo na posameznika - to je na strokovne kadre oziroma fizične osebe, ki bodo skrbeli za izvedbo naročila in za katere slovenska zakonodaja zahteva izpolnjevanje določenih pogojev.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitev zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 9.2.2004, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do odločanja v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik tedaj, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka za revizijo. Nasprotno tolmačenje pa bi postavilo določbo o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku kot (v) nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Državna revizijska komisija dodaja, da bi vlagatelj novote iz nadaljevanja lahko uveljavljal kvečjemu tako, da bi vložil "nov" zahtevek za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 18.3.2004


Predsednica senata:
Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Alpine-Mayreder, Mariborska 86, Celje
- Urad za javna naročila, Tržaška 19 a, Ljubljana

Natisni stran