018-035/04 Inštitut Jožef štefan

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke in članice mag. Marije Bezovšek kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo električne energije za inštitute in fakultete za odjemna mesta in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ELEKTRO PRODAJA d.o.o., Preradovičeva 10, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Svetlana Vakanjac, Komenskega 16, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika INšTITUT JOŽEF šTEFAN, Jamova 39, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.03.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.10.2003 sprejel sklep, o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je objavil javni razpis za sukcesivno dobavo električne energije za inštitute in fakultete za odjemna mesta, in sicer za 15 sklopov v Uradnem listu RS, št. 107-108/03, z dne 07.11.2003, pod št. objave Ob-105204 in popravek v Uradnem listu RS, št. 111-112/03, z dne 14.11.2003, pod št. objave Ob-105938. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 8/03, z dne 08.12.2003, je razvidno, da so pravočasno prispele 3 ponudbe. Naročnik je dne 23.12.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 8/03, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklope od št. 1 do št. 7 in od št. 9 do št. 15 izbral podjetje Elektro Ljubljana, d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana. Izbira za sklop št. 8-Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta žalskega tabora 2, Žalec, se ne opravi zaradi previsoke ponudbene cene vseh ponudnikov, ki znantno presega trend rasti cen električne energije cen v Sloveniji za leto 2004. Taka ponudbena cena tudi presega sredstva, ki jih ima naročnik v ta namen na razpolago (načrtovanje stroškov za leto 2004). Naročnik je v predmetnem dokumentu še navedel, da je tako visoka ponudbena cena v nasprotju s temeljnim namenom postopka javnega naročanja, to je načelom gospodarnosti in je na ta način dosežen prihranek javnih sredstev. Izbira ponudbe torej ne bi bila upravičena.

Vlagatelj je dne 05.01.2004 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila in pisno utemeljitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop št. 8.

Naročnik je dne 14.01.2004, izdal obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, št. U3-BR-7/04, skladno z drugim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), v katerem je navedel razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja. Naročnik navaja, da so bile za sklop št. 8 dostavljene tri pravilne ponudbe, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so vse tri ponujene cene električne energije za sklop št. 8 precej višje od najugodnejših ponudb za preostale sklope razpisa ter bistveno višje od cene, ki jo naročnik sklopa plačuje v letu 2003. Naročnik ugotavlja, da je najugodnejša ponudba realno višja (po tečaju EUR) za 29,3%, ostali dve ponudbi pa za 34%, oziroma 41,3% od cene v letu 2003. Tako velik skok cene električne energije v enem letu izrazito odstopa od cen električne energije na evropskih trgih, kot tudi od trenutnih cen v Sloveniji (napoved rasti cen za 10 do 20% v letu 2004 glede na leto 2003), zato je naročnik mnenja, da lahko opredeli vse prejete ponudbe zaradi previsoke cene kot neustrezne, ker ne odražajo realnega cenovnega stanja v Sloveniji. Naročnik še dodaja, da take ponudbene cene presegajo sredstva, ki jih ima v ta namen na razpolago in bi bilo to v nasprotju s temeljnim namenom postopka javnega naročanja, to je, načelom gospodarnosti. S tem je dosežen prihranek javnih sredstev.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 23.01.2004, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v postopku oddaje javnega naročila za sklop št. 8, ki naj bi v končni fazi pripeljala do odločitve naročnika, da ne izbere nobenega ponudnika. Vlagatelj uvodoma navaja, da je seznanjen s prakso v revizijskih postopkih, ki je v tem, da ZJN-1 ne prepoveduje zavrnitve vseh ponudb, četudi so formalno pravilne. ZJN-1 za takšne primere določa nekatera formalna dejanja, ki jih mora opraviti naročnik. Prav tem pogojem pa po mnenju vlagatelja, naročnik ni zadostil. Po mnenju vlagatelja, iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila izhaja, da je naročnik prispele ponudbe vrednotil v nasprotju oziroma mimo postavljenih meril oziroma le-ta niso bila uporabljena na način, naveden v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji. Iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila namreč izhaja, da je naročnik pri vrednotenju ponudb poleg cene uporabljal tudi druga merila, s katerimi pa ni vnaprej seznanil ponudnike, kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju z načelom transparentnosti, ki določa, da morajo biti pravila igre (oddaje, izbire) jasno oblikovana in znana vnaprej ter da morajo vsebovati dovolj pravilnih informacij, da lahko ponudniki oblikujejo svoje ponudbe. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisnih pogojih kot edino merilo navedel ceno in pa postopek, kako bo ravnal, če bosta dva ponudnika ponudila isto ceno, ni pa navedel, kako bo objavljeno merilo vrednotil. Iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila pa izhaja, da je naročnik opravil neko samovrednotenje, kar pa je po mnenju vlagatelja, v nasprotju s temeljno zahtevo, da mora postopek javnega naročila oziroma dodelitev naročila temeljiti na objektivnih kriterijih, ki morajo biti vnaprej objavljeni. Vlagatelj še dodaja, da če je edini kriterij cena, potem naročnik tega ne more samovoljno spreminjati še z dodatnimi merili, ki jih sam določi. Vrednotenja ni mogoče opraviti na podlagi primerjav cen za posamezne sklope, saj nobeden od preostalih sklopov ni imel tako slabega razmerja med višjo in manjšo tarifo, kot prav sklop št. 8. Vlagatelj navaja, da je naročnik napravil nepregledno subjektivno analizo ponudb, saj je kot merilo navajal cene električne energije na evropskih trgih, kar je po mnenju vlagatelja irelevantno, saj ponudniki kot prodajalci električne energije ne morejo kupovati na evropskih trgih, temveč jo lahko kupujejo samo določeni upravičeni odjemalci, ki pa niso sodelovali na javnem razpisu. Za ponudnika je relevanten slovenski trg in električna energija, ki jo kupuje na tem trgu, pri čemer vlagatelj navaja dejstvo, da ponudniki večinoma kupujejo električno energijo od Holdinga Slovenske elektrarne, ki je prevladujoč prodajalec električne energije v Sloveniji in ta je ceno v primerjavi z letom 2003 dvignil za več kot 30%. Nenazadnje vlagatelj naročniku očita, da je njegova odločitev arbitrarna in pavšalna, kakor tudi sklicevanje na temeljni namen postopkov javnega naročanja in na to, da ponudbena cena presega sredstva, ki jih ima naročnik v ta namen na razpolago. Naročnik je namreč objavil samo vrednost javnega naročila, pri vrednotenju pa je uporabil kot merilo načrtovanje stroškov za leto 2004. Odločitev o neizbiri nobene ponudbe bi bilo možno, po mnenju vlagatelja, zagovarjati s temeljnimi načeli javnega naročanja le ob resni in strokovno podprti analizi slovenskega trga z električno energijo, ne pa z nekimi pavšalnimi ocenami in ugotovitvami, ki se jih ne da preizkusiti.
Vlagatelj predlaga, da naročnik odloči tako, da se zahtevku za revizijo ugodi ter v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop št. 8. Prav tako priglaša tudi stroške v zvezi s pripravo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, skupaj z dodanim 20% DDV in konferenco s stranko v višini 100 točk, povečan za 20% DDV ter povračilo takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, z dne 04.02.2004, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da je način vrednotenja ponudb navedel v razpisni dokumentaciji in ga v postopku vrednotenja pravil ni spreminjal, pravilo najnižje cene je dosledno upošteval pri vrednotenju ponudb za vse sklope, vključno s sklopom št. 8. Naročnik ugotavlja, da so bile za navedeni sklop dostavljene tri pravilne ponudbe, izmed katerih je bil najugodnejši vlagatelj, ki je ponudil ceno 13,99 SIT/kWh. Vendar pa je ponujena cena vlagatelja realno višja za 29,3% od cene, ki jo je imel odjemalec iz sklopa št. 8 v letu 2003. Ker gre za bistveno odstopanje od pričakovane cene in gibanja cen na slovenskem trgu z električno energijo, se je naročnik odločil, da za sklop št. 8 ne izbere nobene ponudbe. Naročnik poudarja, da zavrnitev vseh ponudb ni bila v ničemer pogojena z odločitvijo o rangiranju ponudb. Naročnik v celoti zavrača mnenje vlagatelja, da je opravil neko samovrednotenje in kriterij cene samovoljno spremenil še z dodatnimi merili. Prav tako ni, kot naročnik navaja, v ničemer povzročil, da ocene ponudb ne bi bilo mogoče objektivno preveriti, saj je v razpisni dokumentaciji točno določil način uporabe meril oziroma rangiranja ponudb po navedenih merilih. Naročnik nadaljuje, da je v postopku odločanja o izbiri ponudnikov ugotovil, da se cene električne energije v Sloveniji v letu 2004 višajo, in sicer za 10-15%. V času postopka izvajanja javnega naročila je iz javnih občil pridobil informacijo, da se bodo cene za velike odjemalce povišale za 10-15%. Hkrati so se najugodnejše ponudbe za preostale sklope iz istega javnega razpisa gibale od znižanja za 10% do povišanja 17% (v povprečju povišanje 7,8% za vse sklope), edino ponudba za sklop št. 8 je izkazovala znatno večje povišanje, in sicer za 29,3%. Nadalje, mnenje vlagatelja, da ni mogoče primerjati cen za posamezne sklope, saj nobeden od preostalih sklopov ni imel tako slabega razmerja med višjo in manjšo tarifo kot prav sklop št. 8, naročnik v celoti zavrača, saj je pri tehtanju odločitve za neizbiro v primeru navedenega sklopa primerjal le odstotna povišanja in znižanja cen glede na lansko leto, ne pa tudi absolutne zneske, zatorej razmerje med VT in MT pri primerjavi ne igra nobene vloge. Prav tako zavrača navedbe vlagatelja glede kupovanja električne energije in cene, saj je imel naročnik v času odločanja na razpolago prej omenjene podatke iz javnih občil o dvigu cen Holdinga Slovenske elektrarne za 10-15% ter podatke o relevantnih znižanjih oziroma povišanjih cen za druge sklope razpisa. Nadalje se naročnik, kljub vlagateljevem nasprotnem mnenju, sklicuje na temeljni namen postopkov javnega naročanja, in sicer na zagotovitev najbolj gospodarne porabe sredstev naročnika, zavrača pa tudi ugovor vlagatelja, da bi bilo možno odločitev o neizbiri nobene ponudbe zagovarjati s temeljnimi načeli javnega naročanja le ob resni in strokovno podprti analizi slovenskega trga z električno energijo. Naročnik namreč navaja, da je primerjave preizkusil na primeru 15 sklopov javnega razpisa in na podlagi javno objavljenih informacij, kar je po njegovem mnenju dovolj utemeljena, ne zgolj pavšalna ocena.
Zaradi predhodno navedenih razlogov je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 09.02.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj povzema navedbe, ki jih je navajal v zahtevku za revizijo, hkrati pa še dodaja, da zavrača obrazložitev naročnika v delu, ko se sklicuje na javno objavljene podatke v medijih o dvigu cen in navaja, da se je cena na borzi glede na uradne podatke Borzen-a (Borze električne energije v Sloveniji), v septembru 2003 glede na primerjavo s septembrom 2002 povprečno podražila za 31.39%, v oktobru za 94,46% in v novembru 65,65%. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so se zadnje tri mesece pred razpisom, cene električne energije na Borzi v Sloveniji dvignile za več kot 30%, kar bi moralo biti naročniku poznano. Vlagatelj priglaša stroške za sestavo predmetne zahteve v višini 500 odvetniških točk, skupaj z 20% DDV.

Naročnik je v skladu s drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. U3-BR-33, z dne 12.02.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka za sklop št. 8.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru je naročnik z obvestilom, št. 8/03, z dne 23.12.2003, ponudnike obvestil, da se izbira za sklop št. 8 ne opravi zaradi previsoke ponudbene cene vseh ponudnikov, ki znatno presega trend rasti cen električne energije v Sloveniji za leto 2004. Taka ponudbena cena tudi presega sredstva, ki jih ima naročnik v ta namen na razpolago in bi bila izbira ponudbe v nasprotju z načelom gospodarnosti. Naročnik meni, da je tako visoka ponudbena cena v nasprotju s temeljnim namenom postopka javnega naročanja, to je z načelom gospodarnosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti za sklop št. 8 brezpredmeten. Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila zavrnil vse tri ponudbe in s tem zaključil postopek, kar pomeni, da je sprejel ravno takšno odločitev, kot jo vlagatelj predlaga v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da s takšnim ravnanjem naročnika vlagatelj ni bil oškodovan in mu tudi ni bila kršena pravica do pravnega varstva, saj ima možnost, da se na ponovljen javni razpis zopet prijavi. Ker vlagatelj torej za vložitev zahtevka za revizijo ne izkazuje pravnega interesa in tako niso podane procesne predpostavke za meritorno obravnavanje zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je svojo odločitev o stroških oprla na določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP), ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. 165. člen ZPP v prvem odstavku določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim." Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vseh okoliščin v predmetnem postopku odločila, da vlagatelj trpi svoje stroške tega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 04.03.2004

Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- INšTITUT JOŽEF šTEFAN, Jamova 39, Ljubljana
- Odvetnica Svetlana Vakanjac, Komenskega 16, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran