018-037/04 Urad Vlade RS za informiranje - Observer Genion Clipping d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dnevno spremljanje poročanja slovenskih medijev o delu Vlade Republike Slovenije, njenega predsednika, ministrstev, organov in organizacij v sestavi in drugih državnih organov, dnevno spremljanje poročanja tujih medijev o Sloveniji ter priprava klipingov iz domačih in tujih medijev in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Observer Genion Clipping d.o.o., Lackova c. 54, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Mitja Ulčar, Gosposvetska 12, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Urad Vlade za informiranje, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.3.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 364.500,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.11.2003 sprejel sklep, št. 1742/2003, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117/2003, z dne 28.11.2003, pod št. objave Ob-106783. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 1742-01/2003, z dne 6.1.2004, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 14.1.2004 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 1742-03/2003, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje PRISTOP družba za komunikacijski management d.o.o., Trubarjeva 79, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.1.2004, v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 27.1.2004 (dokument št. 1742-04/2003).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 5.2.2004, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita naslednje kršitve:
Naročnik naj bi kršil 78. člen ZJN-1, saj poročilo o oddaji naročila ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Iz poročila ni mogoče razbrati, kako so bili doseženi posamezni rezultati, saj naročnik zgolj na kratko povzema, koliko točk je dobil posamezen ponudnik. Naročnik je prednosti izbranega ponudnika pojasnil šele v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, vendar takšno naknadno dokumentiranje postopka po mnenju vlagatelja ne more biti zakonito. Tudi obrazloženo obvestilo ni v skladu z 79. členom ZJN-1, saj bi moral naročnik glede na dejstvo, da sta obrazloženo obvestilo zahtevala dva ponudnika, vsakemu od njiju poslati posebno obrazloženo obvestilo in v njem obrazložiti razloge za zavrnitev ponudbe. Naročnik je izdal le eno obrazloženo obvestilo, v katerem ne pojasnjuje, v čem je izbrani ponudnik ponudil boljše dodatne ugodnosti. Ker naročnik ni izbral popolnega poročila, ni mogoče razbrati, kako so bila uporabljena merila oz. ni mogoče preveriti rezultatov ocenjevanja.
Naročnik je po mnenju vlagatelja prekršil tudi 50. člen ZJN-1. Iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik pri vrednotenju ponudb na podlagi merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" upošteval kriterije, ki jih v razpisni dokumentaciji ni navedel kot merila, po katerih bo presojal kvaliteto in celovitost ponujenih storitev.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik meril in načina njihove uporabe ni določil skladno s 50. členom ZJN-1, saj je navedel le število točk, ki jih lahko prejmejo najboljši trije ponudniki, ni pa navedel, kaj lahko vpliva na naročnikovo odločitev pri dodelitvi točk. Tako je bilo tudi pri merilu "kvaliteta in celovitost ponujene storitve", ki je bilo ovrednoteno s 40 točkami od 100, pri čemer je uporaba tega merila nepredvidljiva in dopušča preveč subjektivne presoje. šele po prejemu obvestila se je izkazalo, da je komisija pri tem merilu in tudi pri merilu "dodatne ugodnosti / dodatne storitve" nepričakovano upoštevala kriterije, ki so večinoma predstavljali pogoje, s čimer je bil zakon še dodatno prekršen, saj je naročnik za presojo merila uporabil kriterij, ki v merilu ni bil naveden.
Po mnenju vlagatelja je naročnik postavljena merila napačno uporabil, saj je v obrazloženem obvestilu pri merilu "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" navedel, da dnevni prispevek vlagatelja obsega 41 prispevkov, medtem ko je naročnik navedel, da bi mogel obsegati 120 prispevkov. Pri tem naročnik ni ponudil seznama manjkajočih prispevkov. Vlagatelj opozarja na diskriminatornost navedenega merila. Predmeten bi lahko bil le očitek spregleda prispevkov, ki se je nanašal na državno institucijo. Dne 5.1.2004, ko je vlagatelj pripravil dnevni vzorec klipinga, zaradi poprazničnega časa ni bilo veliko dogajanja v politiki. Naročnik je vlagateljev prispevek ocenil za manj kakovosten z uporabo pavšalnega števila, kar vzbuja dvom v pravilnost ocenjevanja. Naročnik je vlagatelju tudi očital, da je spregledal štiri članke iz Profila, čeprav le-ta dne 5.1.2004 sploh ni izšel. Tudi ugotovitev naročnika, da vlagatelj prispevkov ni opremil z omembo institucije, po mnenju vlagatelja ne drži, saj so njegovi prispevki opremljeni s kratkim povzetkom vsebine, v katerem je omenjena institucija v vsakem posameznem prispevku. Gre le za različno obdelavo prispevkov vseh ponudnikov, pri čemer je vlagateljeva najustreznejša, saj poleg navedbe institucije navaja tudi kratek povzetek vsebine.
Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik merilo "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" samovoljno razširil s kriteriji tehnične zmogljivosti in strokovnosti ter z referencami ekip ponudnikov, čeprav to v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno. Ob tem tudi iz obrazložitve ni mogoče razbrati, katera oprema je relevantna za predmetno naročilo in po kakšnih kriterijih jo je naročnik ocenjeval oz. kako jo je primerjal. število kosov opreme ne more biti odločilno, saj zmogljivejša oprema nadomesti več kosov manj zmogljive opreme, zatrjuje vlagatelj. Oprema bi bila lahko po mnenju vlagatelja le pogoj za sodelovanje, ne pa tudi merilo, še zlasti, če je uporabljen tak pavšalni in diskriminatoren način. Vlagatelj se sprašuje, če je imel naročnik glede na vsebino ponudb sploh dovolj podatkov, da je primerjal ponujeno opremo, in opozarja, da sam razpolaga z najsodobnejšo.
Glede referenc vlagatelj navaja, da so te zajete že v merilu "reference", saj je število poslov odvisno od strokovnosti ekipe posameznega ponudnika. Vlagatelj poudarja, da je izbrani ponudnik družba, ki se ukvarja z več dejavnostmi, zato ima večje število delavcev, pri čemer ni nujno, da se bodo vsi ukvarjali s predmetnim naročilom. Poleg tega tudi pogodba, ki je bila del razpisne dokumentacije, ne določa, da mora izbrani ponudnik storitve opravljati s kadrom, katerega kvalifikacije so bile upoštevane pri tem merilu, s čimer merilo izgubi svoj pomen in povezanost z javnim naročilom.
Naročnik tudi pri ostalih merilih ni navedel načina njihove uporabe, nadaljuje vlagatelj. Pri merilu "reference" naročnik ni navedel, da bo upošteval število referenc, ki jih bo predložil ponudnik, temveč je govoril o skupni oceni referenc. Vlagatelj je zato (glede na obseg) predložil zgolj reference za podobne storitve, ki izkazujejo, da opravlja predmetno storitev za nekaj največjih gospodarskih družb v Sloveniji, čeprav bi jih lahko predložil več, če bi bilo vnaprej znano, da so bo ocenjevalo njihovo število, saj opravlja te storitve tudi za druge naročnike. Glede na omejenost velikih podjetij, za katera bi ponudniki lahko opravljali podobne storitve, vlagatelj težko verjame, da je izbrani ponudnik predložil 136 referenc, ki izkazujejo, da že opravlja podobno storitev.
Navedeni očitki veljajo tudi za merilo "druge ugodnosti / dodatne storitve", kjer naročnik ponovno ni opisal osnovnih principov dodeljevanja točk. Prav to merilo velikokrat pripelje do najbolj grobih kršitev načel konkurence in transparentnosti, če ni vnaprej enoznačno opredeljeno, navaja vlagatelj, in dodaja, da tudi v predmetnem postopku iz opisa tega merila ni bilo mogoče jasno razbrati predvidenega načina uporabe. Poleg tega izbrani ponudnik ni ponudil nobenih dodatnih ugodnosti, saj so vse njegove dodatne ugodnosti vsebovane že v pogojih naročila ali pa sploh ne gre za dodatne ugodnosti, ker očitno obstaja samo možnost nadgradnje. Tudi ponudnik Doseg Plus d.o.o., Ljubljana ni ponudil dodatnih ugodnosti, saj je njegova prenova sistema in prenos podatkov le ugodnost za samega ponudnika.
Vlagatelj še navaja, da je dal naročniku geslo za dostop do njegovega arhiva na spletni strani, pa ni zasledil, da bi ga naročnik obiskal, zato mu ni jasno, na podlagi česa je ugotovil, da je arhiv izbranega ponudnika ustreznejši.
Vlagatelj zaključuje, da je edino merilo, ki ga je naročnik opredelil v skladu z zakonom, cena, kjer je vlagatelj prejel najvišje število točk. Pri ostalih merilih, kjer je aplikacija v fazi ocenjevanja neznanka, pa je vlagatelj prejel občutno slabše ocene, zato se poraja dvom o diskriminatornosti izvedenega postopka, saj nejasnost meril in njihove uporabe služi favoriziranju določenega ponudnika.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o dodelitvi naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov, ki jih je imel z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za revizijsko takso, 500,00 SIT za fotokopiranje in poštnino ter 3.000 točk za odvetniško zastopanje, povečano za 20% DDV.

Naročnik je dne 18.2.2004 sprejel sklep, št. 472/2004, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je spoštoval določbe ZJN-1, ki v 78. členu določa vsebino pisnega poročila, ki ga skladno s komentarjem zakona k 78. členu naročniku ni potrebno pošiljati ponudnikom. Naročnik ponudnike o izboru obvesti z obvestilom, katerega vsebine pa zakon natančno ne določa. Domnevno kršena tretja točka prvega odstavka 78. člena nalaga naročniku dolžnost seznaniti v postopku sodelujoče ponudnike o "imenih zavrnjenih ponudnikov in razlogih za njihovo zavrnitev", določba 76. člena pa pravi, da mora naročnik zavrniti vse nepravilne ponudbe, lahko pa zavrne tudi neprimerne ali nesprejemljive ponudbe. Komentar zakona k prvi točki drugega odstavka 79. člena pravi, da mora obrazloženo obvestilo vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva pojasnilo. Če ponudba ni bila zavrnjena, ampak ni bila izbrana, ker ni bila prva na ocenjevalni lestvici, pa ta pojasnitev odpade. V konkretnem postopku ponudba nobenega od sodelujočih treh ponudnikov ni bila zavrnjena kot nepravilna, neprimerna ali nesprejemljiva, pač pa dve ponudbi nista bili izbrani kot najboljši, med drugim tudi vlagateljeva ponudba, navaja naročnik. Naročnik opozarja, da vlagatelj ni imel vpogleda v poročilo strokovne komisije, pač pa je skladno z zakonskimi določbami prejel obvestilo (skupaj s povzetkom poročila strokovne komisije o oceni in vrednotenju ponudb ter tabelo pregleda in ocenjevanja ponudb, ki vsebuje natančen pregled točk, ki jih je prejel vsak od ponudnikov pri posameznem merilu), ki je po mnenju naročnika skladno z zakonom. Naročnik tudi meni, da je obrazloženo obvestilo sestavljeno skladno z določbo 79. člena ZJN-1. Vsebina obrazloženega obvestila izkazuje prednosti izbranega ponudnika pred ostalima dvema glede meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji. Naročnik bi lahko izdelal dve ločeni obrazloženi obvestili, v katerih bi se osredotočil zgolj na argumente, ki so kljubovali izboru ponudnika, vendar ZJN-1 nikjer ne določa, da je to nujno. Navedbo vlagatelja o nezakonitosti naknadnega dokumentiranja postopka izbire in utemeljevanje rezultatov naročnik ocenjuje kot brezpredmetno, po mnenju naročnika pa je neutemeljena tudi vlagateljeva primerjava z odločbo Državne revizijske komisije (št. 018-70/00), saj je obrazloženo obvestilo (ki ga zakon, ki je veljal v času izdaje omenjene odločbe, ni poznal) namenjeno prav dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila in to ne šele v času vloženega zahtevka za revizijo (kot se je zgodilo v primeru, ki ga navaja vlagatelj).
Glede vlagateljevih očitkov o kršitvi načela transparentnosti in kršitvi 50. člena ZJN-1 naročnik opozarja na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj zahtevka za revizijo po prejemu odločitve o dodelitvi naročila ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila.
Naročnik nadaljuje, da je izdelal obvestilo v skladu z zakonom in vanj napisal podatke o naročniku, izbranem ponudniku in število točk, ki so jih prejeli posamezni ponudniki za oddane ponudbe. V obrazloženem obvestilu je podrobno obrazložil, zakaj je komisija podeljevala točke na način, kot jih je in v čem je bila ponudba enega od ponudnikov ugodnejša od preostalih ponudnikov. Pri tem je naročnik navedel konkretne podatke: število prispevkov, vključenih v vzorec klipinga, z navedbo manjkajočega števila prispevkov (pri čemer ne gre za pavšalno število, kot navaja vlagatelj, temveč za konkretno število manjkajočih prispevkov na dan vložene ponudbe), s pomanjkljivostmi v obdelavi prispevkov (glede na jasne zahteve naročnika), z opisom tehničnih zmogljivosti, s podatki o referencah, strokovnosti in obsegu ekip posameznih ponudnikov, ki bodo izvajali naročilo, opisom dodatnih ugodnosti, ki so jih navedli posamezni ponudniki, z navedbo števila referenc posameznih ponudnikov pri izvedbi podobnih naročil. Po mnenju naročnika gre za podatke, ki so strokovno primerljivi, preverljivi in dokazljivi in ki jim po oceni naročnika ni mogoče očitati netransparentnosti in neverodostojnosti. Pregled razpisne dokumentacije dokazuje, da je naročnik upošteval določila ZJN-1 in da je ponudbe ocenjeval in vrednotil izključno na podlagi meril, navedenih v razpisni dokumentaciji. Zato so vlagateljevi dvomi v nediskriminatomost izvedenega postopka in vlagateljev namig o favoriziranju določenega ponudnika v celoti neutemeljeni, ocenjuje naročnik.
Na očitke, da merila niso jasna, da ni vnaprej jasno določen način njihovega vrednotenja in da ni podana njihova vsebina, naročnik odgovarja, da je v obsežni razpisni dokumentaciji navedel, katere parametre bo ocenjeval pri posameznem merilu. Natančno pa je tudi navedel, kaj mora vsebovati ponudba in natančno navedel merila, na osnovi katerih bodo ponudbe ocenjevane. Ob tem je zanimivo, da vlagatelj v času od objave razpisa do oddaje ponudbe ni postavil nobenega vprašanja za dodatna pojasnila ali informacije, niti ni v fazi pred prejemom odločitve o dodelitvi naročila opozoril na domnevne kršitve in nepravilnosti, ki jih je moč prebrati v zahtevku za revizijo.
Komisija je pri svojem delu upoštevala postavljena merila in na njihovi podlagi razdelila točke. Pri prvem merilu "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" je komisija točke razdeljevala na podlagi strokovne analize posameznih vzorcev domačega in tujega klipinga, tehničnih zmogljivosti posameznih ponudnikov in strokovnosti ter referenc ekip posameznih ponudnikov. Gre za elemente, ki so jih v skladu z določili razpisne dokumentaciji morali predložiti vsi ponudniki. Na tem mestu so bile upoštevane reference posameznih ponudnikov, ki se nanašajo na strokovnost zaposlenih pri posameznem ponudniku, in ne reference s področja drugih opravljenih istovrstnih storitev. Te so bile upoštevane pri referencah kot posebnem merilu. Pri merilu "dodatne ugodnosti" je naročnik natančno pregledal ugodnosti, ki so jih predložili posamezni ponudniki, in ocenil, da izbrani ponudnik glede na ostala dva ponudnika ponuja največji obseg ugodnosti, ki pomenijo za naročnika oziroma za predmetno naročilo pomembno nadgradnjo zahtevane ravni storitev.
O pravilnosti in zakonitosti ter objektivni preverljivosti izbora najugodnejšega ponudnika tako po mnenju naročnika ni nobenega dvoma. Ponudbe so bile ocenjene na osnovi razpisne dokumentacije in v njej natančno opredeljenih meril, ki jih do izbora najugodnejšega ponudnika tudi ni nihče izpodbijal.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa pisno sporoči, ali namerava nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 23.2.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 508/2004, z dne 24.2.2004, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 25.2.2004, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Uvodoma gre ugotoviti, da je Državna revizijska komisija predmetni postopek oddaje javnega naročila s sklepom, št. 018-37/04-22-393, z dne 2.3.2004, že razveljavila, in sicer na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je dne 26.1.2004 vložil ponudnik Doseg Plus d.o.o., Ljubljana. V revizijskem postopku, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Doseg Plus d.o.o., Ljubljana, v katerem je slednji ugovarjal zoper način ocenjevanja ponudb, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil 50. člen ZJN-1, saj je merila oblikoval tako, da ni bila izključena možnost diskriminatornega razvrščanja ponudb, kršil pa je tudi načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1, saj je bila zaradi nejasno določenih meril onemogočena medsebojna primerljivost in preveritev objektivnega vrednotenja posameznih ponudb. Glede na dejstvo, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila že razveljavljen, zaradi česar morebitna ugoditev vlagateljevemu zahtevku za revizijo ne more več vplivati na njegov potek, je treba v tem revizijskem postopku ugotoviti le, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen in posledično ali je vlagatelj upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Glede vlagateljevih navedb o kršitvi 78. in 79. člena ZJN-1 gre najprej ugotoviti, da je poročilo o oddaji naročila iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1 akt naročnika, ki ga le-ta praviloma ne posreduje ponudnikom. V skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila pa ZJN-1 ne predpisuje, zato je določitev vsebine le-tega prepuščena presoji naročnika. Pač pa prvi odstavek 79. člena ZJN-1 ponudnikom daje možnost, da v primeru, ko v obvestilu o oddaji naročila ne pridobijo vseh pričakovanih podatkov o postopku oddaje javnega naročila, od naročnika zahtevajo obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki mora skladno z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 vsebovati:

- razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki zahteva obrazloženo obvestilo,
- nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
- prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
- naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.

Iz dokumentacije predmetnega javnega naročila je razvidno, da je naročnik vsem ponudnikom, ki so predložili ponudbo, skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 posredoval obvestilo o oddaji naročila (dokument št. 1742-03/2003, z dne 14.1.2004), v katerem je navedel naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana, nazive ponudnikov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo in predložili ponudbe, ugotovitve o pravilnosti prejetih ponudb ter število točk, ki jih je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja dodelil posameznim ponudbam. Naročnik je obvestilu o oddaji naročila priložil tudi tabelo pregleda in ocenjevanja ponudb ter poročilo strokovne komisije, iz katerih je razvidno število točk, ki so jih ponudniki prejeli pri posameznih merilih in podmerilih. Na podlagi vlagateljeve zahteve je naročnik izdal tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila (dokument št. 1742-04/2003, z dne 27.1.2004), v katerem je ponovno navedel naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana, nazive ponudnikov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo in predložili ponudbe, nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila ter število točk, ki so jih ponudniki prejeli pri posameznih merilih in podmerilih. V 3. točki obrazloženega obvestila (Dodatna obrazložitev) pa je naročnik pojasnil, katere elemente je upošteval pri ocenjevanju po posameznih merilih ter (kot ugotavlja tudi vlagatelj sam) katere so prednosti izbranega ponudnika.

Iz navedenega je razvidno, da naročniku v tem delu postopka oddaje javnega naročila ni mogoče očitati kršitve 78. in 79. člena ZJN-1, saj tako obvestilo o oddaji naročila kot tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila izpolnjujeta formalne zahteve, ki jih določa ZJN-1. Naročnik je v obrazloženem obvestilu pojasnil, katere okoliščine so vplivale na ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter katere so prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Takega načina pojasnjevanja odločitve o dodelitvi naročila ni mogoče šteti kot nezakonito naknadno dokumentiranje postopka, kot to zatrjuje vlagatelj, saj ZJN-1 v prvem odstavku 79. člena ZJN-1 izrecno določa, da naročnik podrobnejšo obrazložitev ocenjevanja posreduje šele na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran. Prav tako ni mogoče slediti vlagatelju, ki zatrjuje, da bi moral naročnik vsakemu od ponudnikov, ki sta zahtevala obrazloženo obvestilo, posredovati posebno obrazloženo obvestilo, saj je glede na dejstvo, da njuni ponudbi nista bili izločeni kot nepravilni, pač pa le ocenjeni z nižjim številom točk kot ponudba izbranega ponudnika, iz posredovanega obrazloženega obvestila o oddaji naročila za obe ponudbi razvidno, zakaj ju je naročnik točkoval z nižjim številom točk. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da zapisano ne pomeni, da je tudi sam način ocenjevanja ponudb, kot je bil opisan v obrazloženem obvestilu, skladen z ZJN-1 (o tem v nadaljevanju), pač pa zapisano pomeni le to, da obvestilu o oddaji naročila in obrazloženemu obvestilu o oddaji naročila z vidika formalnih zahtev 78. in 79. člena ZJN-1 ni mogoče očitati nepravilnosti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da merila niso bila opisana in ovrednotena v skladu s 50. členom ZJN-1. Glede vprašanja, ali so navedbe o domnevno nezakonitem oblikovanju meril z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN v tej fazi postopka prepozne, je Državna revizijska komisija že v obrazložitvi sklepa, št. 018-37/04-22-393, z dne 2.3.2004, kjer je šlo za identične navedbe, zapisala:

"Naročnik v postopku oddaje javnega naročila izbere najugodnejšega ponudnika tako, da posamezne ponudbe, ki izpolnjujejo vse zahteve razpisne dokumentacije in so torej v skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pravilne, objektivno oceni in razvrsti na podlagi vnaprej določenih meril. V skladu z 11. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je merilo element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je sicer avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z določanjem meril ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati.

Določba četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Pri tem mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno, objektivno in nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk pa objektivno artikulirana in medsebojno primerljiva ter razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji objektivni in transparentni določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.

Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno merilo oz. način ocenjevanja oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 12. členom ZRPJN vloži zahtevek za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonito določenega merila ali načina ocenjevanja ponudb. Ker se zainteresirani ponudnik z načinom določitve meril in načinom ocenjevanja seznani že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da vlagatelj po odločitvi o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti.

Navedeno pomeni, da vlagatelj po prejemu sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more vložiti zahtevka za revizijo glede načina določitve meril, njihove teže ali opisa ali pa glede načina določitve metodologije ocenjevanja. Ti parametri, določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana - vsebinska presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka ni več mogoča. Vlagateljevi revizijski očitki, ki se nanašajo na domnevno nezakonito določitev meril in načina ocenjevanja, so torej skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozni in jih posledično po vsebini ni mogoče obravnavati. Vlagatelj je bil z merili seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije, ter je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan eventualne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej oz. najkasneje do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, ki predstavlja točko, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN.".

Navedeno pomeni, da so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na domnevno nezakonito oblikovanje meril oz. nezakonito določitev načina ocenjevanja ponudb v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozne in da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen ter ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno presojati, saj je vlagatelj svoje očitke v zvezi z merili izrazil šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila z izdajo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je že v obrazložitvi sklepa, št. 018-37/04-22-393, z dne 2.3.2004, zapisala, da v fazi po izdaji odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ne more več presojati navedb o domnevno spornem načinu določitve vsebine meril oz. domnevno spornem načinu njihovega opisa in ovrednotenja, pač pa lahko preveri le pravilnost ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija lahko v fazi po izdaji odločitve o dodelitvi naročila preveri le, ali je naročnik vnaprej določena merila za izbiro najugodnejše ponudbe uporabil tako, kot je bilo to opisano v razpisni dokumentaciji, torej, ali je prejete ponudbe ocenjeval na podlagi vnaprej določenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ali je ocenjevanje skladno z vnaprej pripravljeno metodologijo vrednotenja ponudb ter ali so rezultati ocenjevanja v tem smislu objektivni, nearbitrarni ter medsebojno primerljivi.

Glede načina ocenjevanja ponudb na podlagi merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik obravnavano merilo določil v 12. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je v 1. točki zapisal:

"Ponudniki lahko pri tem merilu dobijo največ 40 točk. Komisija bo na podlagi skupne ocene vseh ocenjevalcev določila vrstni red ponudnikov od najkvalitetnejše do najmanj kvalitetne. Tako dobljeni rezultati se bodo vrednotili tako, da bo prvouvrščeni ponudnik dobil maksimalno število točk (40), drugouvrščeni bo dobil 25 točk, tretjeuvrščeni pa 10 točk. Vsi ostali ponudniki bodo po tem kriteriju dobili 0 točk.".

Naročnik je v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila (dokument št. 1742-04/2003, z dne 27.1.2004) zapisal, da je izbrani ponudnik pri merilu "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" prejel 40, ponudnik Doseg Plus d.o.o., Ljubljana 25, vlagatelj pa 10 točk. Iz naročnikove obrazložitve ocenjevanja po tem merilu je razvidno, da je strokovna komisija pri razvrščanju ponudb od najkvalitetnejše do najmanj kvalitetne upoštevala tri elemente, in sicer vzorec dnevnega klipinga, opremo, s katero razpolagajo posamezni ponudniki, ter izobrazbo, izkušnje in število ljudi, ki so v dokumentaciji predstavljeni kot vodstveni delavci ponudnika ter kot vodje in izvajalci javnega naročila.

V obrazložitvi sklepa, št. 018-37/04-22-393, z dne 2.3.2004, je Državna revizijska komisija glede opisanega načina ocenjevanja ponudb na podlagi merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" zapisala:

"Gre za elemente, ki jih naročnik pri opisu in ovrednotenju obravnavanega merila ni navedel, saj je (kot je razvidno iz zgornje navedbe merila) določil le to, da bo komisija določila vrstni red ponudnikov na podlagi skupne ocene vseh ocenjevalcev. Na kakšen način naj bi ocenjevalci izdelali skupno oceno, pa naročnik vnaprej ni določil, pač pa se je šele naknadno, v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, odločil, da bo pri tem merilu vrednotil in medsebojno primerjal elemente, ki jih je v 3. in 8. točki 3. poglavja razpisne dokumentacije določil kot pogoj, da se bo ponudba obravnavala kot pravilna. Vendar pa naročnik v razpisni dokumentaciji pri teh elementih ni določil pragov, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da jim bo priznal usposobljenost in sposobnost. Tako npr. pri pogoju predložitve izjave o opremi, s katero razpolaga ponudnik (4. podtočka 8. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije), naročnik ni določil, kakšno opremo mora imeti ponudnik, da mu bo priznal usposobljenost in sposobnost. Prav tako pri pogoju predložitve izjave o izobrazbi in izkušnjah kadra, predlaganega za vodenje izvedbe javnega naročila (4. podtočka 8. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije) oz. o izobrazbeni strukturi zaposlenih pri ponudniku, ki bodo izvajali predmetno naročilo (5. podtočka 8. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije), naročnik ni določil, s koliko delavci in s kakšno izobrazbeno strukturo mora ponudnik razpolagati, da mu bo priznana usposobljenost in sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ker naročnik vrednostnih pragov teh elementov ni določil, tudi ni mogel določiti, na kakšen način bo v okviru ocenjevanja ponudb na podlagi merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" vrednotil presežke pri posameznih elementih, ki jih je upošteval pri ocenjevanju tega merila. še več, kot je bilo že ugotovljeno, naročnik pri opisu merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" sploh ni določil, da bo vrednotil prav tehnično opremo in kadrovsko usposobljenost ponudnikov, temveč je te elemente v postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb uvrstil šele naknadno in po subjektivni presoji njegove strokovne komisije.".

Glede primerjanja in ocenjevanja vzorcev dnevnega klipinga je Državna revizijska komisija v obrazložitvi sklepa, št. 018-37/04-22-393, z dne 2.3.2004, zapisala:

"Tudi zahteva po predložitvi vzorcev dnevnega klipinga v razpisni dokumentaciji ni določena tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot del merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve", saj pri opisu tega merila sploh ni omenjena kot element primerjanja ponudb. Poleg tega gre ugotoviti, da ta zahteva tudi ni strukturirana na način, ki bi omogočal objektivno primerljivost ponudb. Naročnik je namreč v 10. poglavju razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik skupaj s ponudbo priložiti tudi vzorec klipinga iz domačih in tujih medijev, ki mora biti pripravljen na osnovi v razpisni dokumentaciji priloženih gesel in deskriptorjev, pri čemer je naročnik za različne vzorce klipinga določil, da morajo biti izbrani na dan vložitve ponudbe oziroma na dan pred vložitvijo ponudbe. Ker je lahko dan vložitve ponudbe različen, do česar je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dejansko prišlo (iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 6.1.2004, je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudbo vložil dne 30.12.2003, ponudnik Genion-clipping d.o.o., Maribor dne 5.1.2004, vlagatelj (ponudnik Doseg Plus d.o.o., Ljubljana; op. Državna revizijska komisija) pa dne 6.1.2004), vzorci klipinga (glede na zahteve razpisne dokumentacije) nujno zajemajo različna časovna obdobja. To je razvidno tudi iz ponudbene dokumentacije ponudnikov, saj je izbrani ponudnik predložil vzorce klipinga iz časovnega obdobja od 4.11.2003 do 4.1.2004, vlagateljevi vzorci klipinga (vzorci ponudnika Doseg Plus d.o.o., Ljubljana; op. Državna revizijska komisija) so bili z dne 4.1.2004 in 5.1.2004, vzorci klipinga ponudnika Genion-clipping d.o.o., Maribor pa so zajemali časovno obdobje od 2.1.2004 do 5.1.2004. V ponudbah priloženi vzorci klipinga so torej zajemali različna časovna obdobja, zaradi česar je njihova medsebojna primerljivost otežena, zlasti ob upoštevanju dejstva, da naročnik ni vnaprej opisal metodologije ocenjevanja in primerjanja ponudb. To je razvidno tudi iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila, kjer naročnik pri številčni in vsebinski analizi vzorcev klipingov za dan 5.1.2004 ponudbe izbranega ponudnika sploh ne analizira, pač pa navaja le to, da je glede na razpisane pogoje in zahteve najpopolnejši in najustreznejši glede na zajemanje vsebin vzorec dnevnega klipinga, ki ga je pripravil izbrani ponudnik na dan 30.12.2003.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tak način ocenjevanja in vrednotenja ponudb ni skladen s citiranimi določili 50. člena ZJN-1 ter načelom enakopravnosti ponudb iz 7. člena ZJN-1, iz katerega izhaja tudi zahteva po medsebojni objektivni primerljivosti posameznih ponudb. Naročniku je namreč mogoče očitati, da je z ocenjevanjem elementov, ki jih pri opisu in ovrednotenju merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve" ni vnaprej navedel, ponudnike razvrščal na podlagi subjektivnih preferenc in arbitrarnih kriterijev, katerih naknadna preverljivost in objektivna primerljivost ni mogoča. Glede na dejstvo, da naročnik pri opisu in ovrednotenju obravnavanega merila ni definiral posameznih elementov, ki jih bo upošteval pri ocenjevanju, niti ni definiral, kakšna bo metodologija dodeljevanja točk na tej podlagi, pri naknadni presoji objektivnosti ocenjevanja ni mogoče najti utemeljenih razlogov, zaradi katerih je naročnik upošteval le določene elemente (v razpisni dokumentaciji sicer opredeljene kot pogoj), ki kažejo na različno usposobljenost ponudnikov. Na arbitrarno ocenjevanje naročnika kaže tudi dejstvo, da bi si lahko naročnik zaradi nedefinirane metodologije ocenjevanja ponudb v postopku vrednotenja izbral katerekoli elemente ugotavljanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov in jih na ta način prilagajal posameznim ponudnikom, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki.".

Državna revizijska komisija je torej ugotovila, da izvedeni način ocenjevanja in vrednotenja ponudb ni skladen s citiranimi določili 50. člena ZJN-1 ter načelom enakopravnosti ponudb iz 7. člena ZJN-1, zaradi česar gre ugotoviti, da je tudi vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na spornost načina ocenjevanja ponudb na podlagi merila "kvaliteta in celovitost ponujene storitve", utemeljen.

Glede ocenjevanja ponudb na podlagi merila "reference" je Državna revizijska komisija v obrazložitvi sklepa, št. 018-37/04-22-393, z dne 2.3.2004, zapisala:

"Naročnik je merilo "reference" opisal in ovrednotil v 12. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je v 3. točki zapisal:

"Komisija bo na podlagi skupne ocene vseh ocenjevalcev določila vrstni red ponudnikov ter točke razdelila tako, da bo prvouvrščeni ponudnik dobil maksimalno število točk (15), drugouvrščeni bo dobil 10 točk, tretjeuvrščeni pa 5 točk. Vsi ostali ponudniki bodo po tem kriteriju dobili 0 točk.
OPOMBA: Pri tem merilu bodo upoštevane največ tri (3) reference istega naročnika.".

Kakšne reference bo naročnik upošteval, je določil v 3. podtočki 8. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije (Dokazila in podatki, s katerimi ponudnik dokazuje usposobljenost in sposobnost za izvedbo javnega naročila), kjer je zapisal:

"Reference ponudnika v zvezi z javnim naročilom (istovrstne storitve), ki je predmet javnega razpisa v obdobju 1999-2003, vključno s pisnimi referencami za navedeno obdobje za vsak posel - pogodbo posebej, izdanih (podpisanih in žigosanih) s strani naročnikov, ki potrjujejo ponudnikovo pravilno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.".

Naročnik je torej določil, da bo komisija pri ocenjevanju ponudb na podlagi merila "reference" vrstni red ponudnikov določila "na podlagi skupne ocene vseh ocenjevalcev", nikjer pa ni določil, kakšna je metodologija določanja vrstnega reda, ki jo bodo ocenjevalci pri tem upoštevali. Naročnik je sicer posamezno referenco vsebinsko in časovno omejil, hkrati pa je tudi določil, da bo upošteval največ tri reference istega naročnika, vendar pa nikjer ni določil, ali bodo komisija in ocenjevalci pri določanju vrstnega reda ponudnikov in razdeljevanju točk upoštevali število različnih predloženih ustreznih referenc ali pa bodo pri tem upoštevali kakšne druge, vsebinske ali vrednostne kriterije.

Iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila je razvidno, da je naročnikova komisija ugotovila, da je največ referenc ponudnikov pri izvedbi podobnih naročil predložil izbrani ponudnik (136), na drugem mestu je ponudnik Genion-clipping d.o.o., Maribor z devetimi referencami, na tretjem pa vlagatelj (ponudnik Doseg Plus d.o.o., Ljubljana; op. Državna revizijska komisija) s šestimi referencami.

Čeprav je iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila razvidno, da je naročnik pri ocenjevanju referenc upošteval njihovo število, gre ugotoviti, da v razpisni dokumentaciji takšen način ocenjevanja vnaprej ni bil določen. Naročnik in njegova komisija sta se šele v fazi ocenjevanja in vrednotenja ponudb odločila, da bosta pri referencah upoštevala njihovo število, ne pa morda kakšnega drugega kriterija, in to kljub dejstvu, da ponudniki s tem niso bili vnaprej seznanjeni. Takšen način ocenjevanja pa je naročniku omogočal arbitrarno dodeljevanje točk, saj bi se lahko naročnik glede na dejstvo, da v razpisni dokumentaciji ni določil, katere kriterije bo upošteval pri določanju vrstnega reda ponudnikov, ob upoštevanju različnih ponudb odločil tudi za drugačen način vrednotenja prejetih referenc. Zaradi arbitrarnosti naročnikovega ocenjevanja pa posameznih ponudb posledično tudi ni mogoče medsebojno objektivno primerjati ter oceniti, ali je bilo ocenjevanje pravilno in v skladu z določili razpisne dokumentacije. Glede na naravo referenc in njihovega ocenjevanja bi naročnik v razpisni dokumentaciji moral jasno določiti, kakšne reference bo upošteval glede na njihovo vsebino, koliko referenc mora ponudnik predložiti za pridobitev določenega števila točk ter kakšna je zgornja meja števila (vseh) referenc, ki jih bo pri posameznih ponudnikih še upošteval za dodelitev najvišjega možnega števila točk.".

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je tudi vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na spornost načina ocenjevanja ponudb na podlagi merila "reference", utemeljen.

Glede ocenjevanja ponudb na podlagi merila "druge ugodnosti / dodatne storitve" pa je Državna revizijska komisija v obrazložitvi sklepa, št. 018-37/04-22-393, z dne 2.3.2004, zapisala:

"Naročnik je merilo "druge ugodnosti / dodatne storitve" opisal in ovrednotil v 12. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je v 4. točki zapisal:

"Komisija bo na podlagi skupne ocene vseh ocenjevalcev določila vrstni red ponudnikov ter točke razdelila tako, da bo prvouvrščeni ponudnik dobil maksimalno število točk (15), drugouvrščeni bo dobil 10 točk, tretjeuvrščeni pa 5 točk. Vsi ostali ponudniki bodo po tem kriteriju dobili 0 točk.".

Tudi v tem primeru je naročnik določil le to, da bodo predmet ocenjevanja dodatne ugodnosti in storitve ter da bodo točke dodeljene na podlagi skupne ocene vseh ocenjevalcev v razponu od 0 do 15 točk, ni pa razvidno, na kakšen način različne dodatne ugodnosti in storitve (vrsta, število, vrednost) vplivajo na dodelitev različnega števila točk pri tem merilu oziroma katere in koliko dodanih ugodnosti in storitev mora posamezen ponudnik ponuditi, da bo njegova ponudba ocenjena z določenim številom točk. Iz opisa tega merila v razpisni dokumentaciji torej ni mogoče jasno razbrati, katere dodatne storitve, ki so povezane s predmetom javnega naročila, naj bi bile v obravnavanem primeru relevantne za naročnika.

Iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik ugotovil, da je največ dodatnih ugodnosti in storitev ponudil izbrani ponudnik, sledi mu vlagatelj (ponudnik Doseg Plus d.o.o., Ljubljana; op. Državna revizijska komisija), na tretjem mestu pa je ponudnik Genion-clipping d.o.o., Maribor. Naročnik je v obrazložitvi še navedel, da izbrani ponudnik "omogoča več ugodnosti, ki pomenijo za naročnika pomembno nadgradnjo zahtevane ravni storitve", v nadaljevanju obrazložitve pa je naštel posamezne ugodnosti, ki jih ponujajo ponudniki.

Glede na dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, katere konkretne dodatne ugodnosti bo upošteval ter na kakšen način jih bo točkoval, tudi ni mogoča presoja objektivnosti ocenjevanja. Ob odsotnosti jasne in transparentne določitve načina ocenjevanja ponudb pri merilu "druge ugodnosti / dodatne storitve" je bilo namreč naročniku omogočeno, da je dal prednost tistim dodatnim ugodnostim, za katere je šele v postopku ocenjevanja in vrednotenja subjektivno presodil, da mu prinašajo "pomembno nadgradnjo zahtevane ravni storitve", pri čemer pa ponudniki v fazi priprave ponudb s temi kriteriji niso bili seznanjeni. Takšen način ocenjevanja, ki ni bil vnaprej jasno in transparentno opisan in ovrednoten, je zato privedel do arbitrarnega ocenjevanja, zaradi česar posameznih ponudb med seboj tudi ni mogoče objektivno primerjati.".

Vlagateljev zahtevek za revizijo je torej tudi v delu, ki se nanaša na spornost načina ocenjevanja ponudb na podlagi merila "druge ugodnosti / dodatne storitve", utemeljen.

Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila opisana in ovrednotena tako, da zagotavljajo primerljivost in objektivno vrednotenje ponudb, s tem pa tudi presojo pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je tudi mogoča njihova medsebojna primerjava.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil 50. člen ZJN-1, saj je merila oblikoval tako, da ni bila izključena možnost diskriminatornega razvrščanja ponudb, kršil pa je tudi načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1, saj je bila zaradi nejasno določenih meril onemogočena medsebojna primerljivost posameznih ponudb. S svojim ravnanjem je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati pa morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so merila določena na način, ki ne omogoča preveritve objektivnosti vrednotenja ponudb, gre ugotoviti, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju priznala stroške za takso v višini 100.000,00 SIT, stroške za fotokopiranje in poštnino v višini 500,00 SIT ter potrebne stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk z 20% DDV (264.000,00 SIT). Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v znesku 364.500,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 9.3.2004

mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Urad Vlade za informiranje, Tržaška 21, Ljubljana
- Odvetnik Mitja Ulčar, Gosposvetska 12, p.p. 210, 4001 Kranj
- PRISTOP družba za komunikacijski management d.o.o., Trubarjeva 79, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran