018-041/04 Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo kurilnega olja - ekstra lahkega in plina - propan za potrebe Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj Sodražica, Osnovne šole dr. Antona Debeljeka Loški potok in Osnovne šole Stara Cerkev ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Petrol Slovenska energetska družba d.d., Ljubljana, Dunajska c. 50, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj, Cesta Notranjskega odreda 10, Sodražica, Osnovne šole dr. Antona Debeljeka Loški potok, Hrib - Loški potok 101, Loški potok, in Osnovne šole Stara Cerkev, Stara cerkev 21, Stara Cerkev, katere so za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila pooblastile podjetje ALTUS consulting d.o.o., Lepi pot 25, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 27.02.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Osnovna šola Ivan Prijatelj Sodražica, Osnovna šola dr. Antona Debeljaka Loški potok sta dne 29.10.2003 sprejele sklepe, št. JN-02/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo kurilnega olja - ekstra lahkega. Osnovna šola Stara Cerkev pa je istega dne sprejela sklep, št. JN-02/2003, o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo kurilnega olja - ekstra lahkega in plina - propan. Dne 29.10.2003 so vse tri osnovne šole na podlagi 22. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) s posameznimi pooblastili za vodenje postopka oddaje javnega naročila, št. JN-02/2003, z dne 29.10.2003, pooblastile podjetje ALTUS consulting d.o.o., Lepi pot 25, Ljubljana, da v njihovem imenu in za njihov račun izvede predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 14.11.2003 v Uradnem listu RS, št. 112/2003, pod številko objave Ob-105869. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. JN-02/2003, z dne 15.01.2004, vse ponudnike obvestil, da je za sklop 1. kurilno olje - ekstra lahko kot najugodnejšega ponudnika izbral OMV ISTRABENZ d.o.o., Ferrarska 7, Koper (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), za sklop 2. plin - propan pa najugodnejšega ponudnika INTERINA d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 22.01.2004, za sklop 1. kurilno olje - ekstra lahko. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim navedel, da je vsa dobava kurilnega olja fco naročnik, s tem, da naročnik pričakuje, da bo izbrani dobavitelj opravil prevoz brezplačno. Vlagatelj je zaradi tega naročniku ponudil brezplačen prevoz, česar pa izbrani ponudnik ni storil. Izbrani ponudnik pa je ponudil nekoliko večji popust od vlagatelja pri merilu "stalen popust ob vsaki dobavi" in sicer 6% popust ter bil pri tem merilu ovrednoten s 70 točkami, za razliko od vlagatelja, ki je ob brezplačnem prevozu ponudil le 4,6% popust, kar mu je dalo 53,67 točke. Izbrani ponudnik bo prevoze torej naročniku vsakokrat posebej zaračunal v poljubni višini oziroma v višini, ki udeležencem predmetnega javnega naročila (tudi naročniku) ni znana. Končni učinek, upoštevaje tudi omenjene stroške, bo tako za naročnika lahko tudi višja cena od končne cene, ki jo ponuja vlagatelj. S tem bo dejansko bistveno zmanjšal ponujeni popust ali pa ga bo ob ustrezno zaračunanih prevoznih stroških celo izničil ali celo presegel. V podkrepitev teh navedb vlagatelj navaja, da je bila najvišja maloprodajna cena za kurilno olje - ekstra lahko na dan 14.11.2003, na podlagi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 96/2003) 90,70 SIT/l. Iz zapisnika o odpiranju ponudb je razvidno, da je izbrani ponudnik na primer za naročnika Oš Loški potok ponudil vrednost 9.356.747,40 SIT, kar pri količini 105.300 1 pomeni 88,858 SIT/l. Pri ponujenem 6% popustu na ceno blaga to pomeni ceno 85,257 SIT/l, razliko torej predstavlja strošek prevoza 3,60 SIT/l. Glede na to, da izbrani ponudnik ni nikjer navedel, ali je cena prevoza fiksna, je celo možno, da bi cena prevoza presegla ponujeni popust za blago, ki je bil odločilen pri izbiri. Ker mora po razpisnih pogojih cena vključevati pariteto "dostavljeno na naslov naročnika", bi bila cena, po kateri bi naročnik oz. naročniki v tem primeru kupovali blago, višja od cene, ki jo ponuja vlagatelj zahtevka. S tem, da je naročnik izbral ponudnika, ki ni upošteval njegovih izrecno navedenih pričakovanj glede brezplačnega prevoza blaga, je po mnenju vlagatelja zahtevka ostale ponudnike, ki so ta pričakovanja upoštevali in to storitev v svoji ponudbi tudi zagotovili, postavil v neenakopraven položaj, s tem pa direktno prekršil eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Hkrati je naročnik ravnal negospodarno, saj ob izbiri takega ponudnika, ki je v svoji ponudbi izrecno navedel, da ne nudi brezplačnega prevoza blaga, ni izbral ponudbe, ki bi bila preverljivo in transparentno ekonomsko najugodnejša in bi se ob izvajanju predmetnega sklopa javnega naročila lahko izkazala celo za manj ugodno od vlagateljeve, ki sicer ob nekoliko manjšem popustu zagotavlja pričakovane brezplačne prevoze blaga in je torej njegova ponudba popolnoma pravilna, primerna in sprejemljiva, upoštevaje vse navedeno pa tudi najugodnejša. Z nekritičnim akceptom take ponudbe izbranega ponudnika, so po mnenju vlagatelja torej neposredno kršena naslednja temeljna načela javnega naročanja: načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti porabe javnih sredstev in načelo enakopravnosti ponudnikov.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v delu za sklop 1: kurilno olje - ekstra lahko ugodi, tako da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi in se naročnikom naloži solidarna povrnitev stroškov revizijskega zahtevka in sicer takse v višini 100.000,00 SIT in stroškov poštnine v višini 1.200,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. JN-02/2003, z dne 06.02.2004, zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen in vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov kot neutemeljeno. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik navedel, da je po prejemu zahtevka za revizijo ugotovil, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka ter da je zahtevek za revizijo pravočasen in da vsebuje potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.
Naročnik je mnenja, da je bila razpisna dokumentacija pripravljena pravilno in tako, da so lahko na njeni osnovi vsi ponudniki pripravili ponudbe in enakopravno nastopali v postopku oddaje javnega naročila. V razpisni dokumentaciji je postavil svoje zahteve in pogoje, ki jih je v vseh fazah postopka, kot tudi v fazi odločanja o dodelitvi naročila, tudi upošteval. Glede vlagateljeve trditve, ki se nanaša na brezplačen prevoz, pa je naročnik mnenja, da je neupravičena, saj je bilo v razpisni dokumentaciji v točki 12. Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe navedeno, da morajo ponudniki pri oblikovanju cene upoštevati, da je vsa dobava fco naročniki, v opisu predmeta javnega naročila in zahteve naročnika pa je bilo navedeno, da naročnik pričakuje, da bodo ponudniki ponudili brezplačen prevoz, vendar to pričakovanje ni bilo postavljeno niti kot zahteva, niti kot pogoj, ki bi ga morali ponudniki izpolnjevati za udeležbo na predmetnem javnem razpisu. Da gre slediti tej navedbi naročnika je razvidno tudi iz tega, da je bil brezplačen prevoz vključen v merila, kar je razvidno iz obrazcev, ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije, in sicer iz: obrazca št. 2 - Ponudba, kjer so morali pod točko IV. ponudniki označiti ali ponujajo brezplačen prevoz ali ne, obrazca št. 4 - Merila za izbor ponudnika in način ocenjevanja in obrazca št. 13 - Vzorec pogodbe, kjer je v 11. členu navedeno "Storitev prevoza je _.", iz česar jasno izhaja, da brezplačen prevoz ni bil postavljen niti kot zahteva, niti kot pogoj. Nadalje je bilo ugotovljeno, da v času do oddaje ponudb naročnik ni prejel vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo. Odpiranja ponudb, ki je bilo javno, se je med drugimi udeležil tudi predstavnik vlagatelja, ki na postopek ni imel pripomb. Vsi ponudniki, ki so oddali ponudbo na predmetni javni razpis, so prejeli zapisnik v roku treh dni od dneva odpiranja ponudb. Na prejeti zapisnik o odpiranju ponudb ponudniki, kot tudi vlagatelj, niso vložili nobene pripombe. Da se je vlagatelj v celoti seznanil z razpisno dokumentacijo, izhaja tudi iz njegove ponudbe, saj je med drugimi zahtevanimi obrazci, izjavami in dokumenti, ponudbi priložil tudi vse zahtevane dokumente. Naročnik nadalje navaja, da so bile prejete ponudbe ocenjene na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji ter podaja tudi obrazložitev prejetih točk, na podlagi katerih je izbral najugodnejšega ponudnika. Iz vlagateljevega zahtevka izhaja, da se ne strinja z merilom "brezplačen prevoz", saj naj bi bilo merilo v tem delu, po vlagateljevem mnenju, diskriminatorno do ponudnikov in naj bi ponudnike postavljalo v neenakopravnem položaj. Načelo enakopravnosti ponudnikov je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, na podlagi katerega mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja in da ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov Enakopraven položaj mora biti med drugim zagotovljen tudi v zvezi z določitvijo meril, na podlagi katerih naročnik razvršča ponudbe od najbolj do najmanj ugodne. Glede na različne ekonomske, tehnične, kadrovske in druge danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, namen postopka oddaje javnega naročila pa je upoštevanje objektivnih danosti ter razlikovanje in posledično razvrščanje ponudb od najbolj do najmanj ugodne ponudbe na podlagi vnaprej opisanih in ovrednotenih objektivnih meril. Merila za ocenitev ponudb so bila v razpisni dokumentaciji natančno določena in ovrednotena, naveden pa je bil tudi način njihove uporabe. Naročnik je mnenja, da v postopku predmetne oddaje javnega naročila ni bil kršen ZJN-1, saj brezplačen prevoz ni bil absolutna zahteva niti pogoj, pač pa je bilo izraženo pričakovanje naročnika. Odločitev o tem, kakšen prevoz (brezplačen ali proti plačilu) bodo ponudniki ponudili naročniku, je bilo prepuščeno ponudnikom, kar jasno izhaja tudi iz obrazcev iz razpisne dokumentacije. Prav tako je naročnik mnenja, da v postopku oddaje javnega naročila ni bilo razlikovanja med ponudniki, glede na to, da so imeli vsi ponudniki jasno postavljena izhodišča za pripravo ponudbe, kar izhaja iz razpisne dokumentacije. Naročnik tudi ne more slediti vlagateljevim navedbam v zahtevku za revizijo glede oblikovanja cene prevoza, saj je le-ta odvisna od poslovne politike posameznega ponudnika, niti navedbam, da je bil kot zahteva postavljen brezplačen prevoz, saj iz razpisne dokumentacije in zgornje obrazložitve jasno izhaja, da temu ni tako. V primeru, da bi naročnik sledil navedbi vlagatelja v delu zahtevka za revizijo, ki pravi, da je njegova ponudba popolnoma pravilna, primerna in sprejemljiva in ob upoštevanju navedenega tudi najugodnejša, bi kršil določila ZJN-1, saj ne bi izbral ponudbe ponudnika, ki je na podlagi ocenjevanja prejel najvišje število točk. Vsekakor pa gre pritrditi navedbi vlagatelja, da je njegova ponudba pravilna, kar je iz postopka javnega naročila tudi razvidno, saj je bila ponudba vlagatelja obravnavana enako kot ponudbe ostalih dveh ponudnikov, ki sta bili pravilni.
Glede na navedbe vlagatelja v zvezi meriloma "stalen popust ob vsaki dobavi" in "brezplačen prevoz", pa naročnik ugotavlja, da je s formalno - pravnega vidika vlagateljev zahtevek za revizijo prepozen. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročila, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Z vsebino razpisne dokumentacije in z merili za ocenitev ponudb se je vlagatelj seznanil že v fazi priprave ponudbe. Naročniki so izdali obvestilo o oddaji naročila dne 15.01.2004, vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo 22. 01.2004, torej po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila.
Naročnik je mnenja, da so vse zahteve vlagatelja neutemeljene in jih v celoti zavrača, prav tako pa je mnenja, da je vlagatelj, glede na izraženo nestrinjanje s postavljenimi merili, zahtevek za revizijo vložil prepozno. V skladu z 22. členom ZRPJN naročniki zavračajo tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, kot neutemeljeno.
Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 12.02.2004, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da v celoti vztraja pri svojih navedbah v zahtevku za revizijo in pri zahtevi za povrnitev priglašenih stroškov.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. JN-02/2003, z dne 17.02.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal svojo ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj naročniku oporeka, da je s svojim izborom najugodnejšega ponudnika za sklop 1, izbral ponudnika, ki ni upošteval njegovih izrecno navedenih pričakovanj glede brezplačnega prevoza blaga oziroma, da je s svojim izborom kršil temeljna načela javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je v luči teh navedb vpogledala v razpisno dokumentacijo naročnika, kjer je naročnik v točki 12. Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe med drugim navedel, da morajo ponudniki pri oblikovanju cene upoštevati, da je vsa dobava fco naročniki. V Opisu predmeta javnega naročila in zahtevah naročnika pa je bilo med drugimi pričakovanimi ugodnostmi navedeno, da naročnik pričakuje, da bodo ponudniki ponudili brezplačen prevoz. Postavka "brezplačen prevoz" se v razpisni dokumentaciji nahaja v Merilih za izbor ponudnika in način ocenjevanja, kjer je naročnik določil naslednja merila:
- Stalen popust ob vsaki dobavi (do 70 točk),
- Plačilni pogoji (do 6 točk),
- Strokovna priporočila (do 5 točk),
- Rok dobave (do 5 točk),
- Dodatne ugodnosti:
- čiščenje rezervoarjev (do 6 točk),
- brezplačen prevoz (5 točk),
- izobraževanje zaposlenih (3 točke).
V nadaljevanju je naročnik podrobno opisal in ovrednotil merila ter za merilo "dodatne ugodnosti" določil, da ponudnik, ki ne bo ponudil dodatnih ugodnosti, ki so predmet ocenjevanja, po tem kriteriju ne prejme točk.
Naročnik je v obrazcu št. 2 - Ponudba v točki IV. določil, da morajo ponudniki označiti ali ponujajo brezplačen prevoz ali ne, v obrazcu št. 13 - Vzorec pogodbe, pa je v 11. členu navedel "Storitev prevoza blaga je _.".

Državna revizijska komisija na podlagi določil ZJN-1 in določil razpisne dokumentacije ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji postavke "brezplačen prevoz" ni oblikoval kot obvezni pogoj za udeležbo, niti je ni mogoče šteti kot zahtevo naročnika, ki bi jo morali ponudniki v celoti izpolniti za pravilnost ponudbe. Tudi ob jezikovni razlagi naročnikovega določila, citiranega zgoraj ("naročnik pričakujeâ??"), gre ugotoviti, da je omenjeno postavko naročnik opredelil kot "zaželjeno" in ne kot obvezno. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se pogoj od merila razlikuje po tem, da ne vpliva na uvrstitev na ocenjevalni lestvici, ampak je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključujoče narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogojev ni mogoče enačiti z merili, saj se lahko le tista ponudba, ki izpolnjuje vse v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, ocenjuje na podlagi meril. Medtem ko je merilo element, ki se vrednoti glede na to, v kolikšni meri je izpolnjen in je relativne narave. Razpisna dokumentacija je strukturirana tako, da če posamezno merilo ni izpolnjeno, je kljub temu ponudba še vedno pravilna in se kot takšna tudi ocenjuje. ZJN-1 namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je: "pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije".

Nedvomno pa je naročnik omenjeno postavko vključil v merila, kjer je določil, da v primeru, da ponudnik ponudi brezplačen prevoz, dobi 5 točk. Nesporno je torej, da je naročnik za omenjeno postavko "brezplačen prevoz", ki jo je sicer v razpisni dokumentaciji opredelil kot zaželjeno, oblikoval kot merilo in ne kot pogoj oziroma kot drugo obvezno zahtevo naročnika. Brezplačen prevoz je za naročnika takšnega pomena, da je zanj predvidel podelitev 5 točk.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je štel ponudbo izbranega ponudnika za pravilno, čeprav le-ta ni ponudil brezplačnega prevoza, saj za drugačno odločitev ni imel pravne podlage niti v zakonu niti v razpisni dokumentaciji. Kakršno koli drugačno opredeljevanje ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s to postavko pa bi nedvomno pomenilo kršitev temeljnega načela enakopravnosti med ponudniki, ki od naročnika zahteva, da med ponudniki v vseh elementih in v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

Državna revizijska komisija je z namenom preveritve opravljenega ocenjevanja glede omenjene postavke "brezplačen prevoz" vpogledala v poročilo o oddaji naročila, št. JN-02/2003, z dne 15.01.2004, in ugotovila, da je naročnik v skladu z, v razpisni dokumentaciji predvidenimi, merili podelil vlagatelju po merilu dodatne ugodnosti, podmerilu brezplačen prevoz 5 točk, izbranemu ponudnika pa po tem podmerilu ni podelil nobene točke. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik tudi po tej postavki pravilno ocenil ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika.

Kakor je v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. JN-02/2003, z dne 06.02.2004, navajal naročnik, je odločitev o tem, kakšen prevoz (brezplačen ali proti plačilu) bo ponudnik ponudil naročniku, prepuščena ponudnikom in je le-ta odvisna od poslovne politike posameznega ponudnika. Vsak ponudnik se je z razpisno dokumentacijo seznanil z merili in njihovim načinom uporabe in je imel možnost svojo ponudbo pripraviti na način, da bi kar najbolj ustrezala postavljenim merilom. Vlagatelj se je odločil, da ponudi brezplačen prevoz in določen % popusta na vsako dobavo, med tem ko je izbrani ponudnik ponudil večji popust in prevoz proti plačilu.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik s svojim izborom najugodnejšega ponudnika, ki ga je opravil na podlagi postavljenih meril, prekršil načelo enakopravnosti med ponudniki ter načelo gospodarnosti porabe javnih sredstev, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče več spuščati v meritorno presojo v razpisni dokumentaciji postavljenih meril. V celoti je potrebno slediti naročnikovi odločitvi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zamujen oziroma skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN pravno formalno prepozen. ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev naročnika reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku od tega korist.

Državna revizijska komisija pa še pripominja, da lahko naročnik skladno z 51. členom ZJN-1 postavi za izbor najugodnejšega ponudnika merilo najnižja cena ali pa merilo ekonomsko najugodnejša ponudba. V primeru, da se je naročnik odločil za slednje (v predmetnem postopku), pa le-ta ne more in ne sme presojati oziroma izbrati najugodnejšega ponudnika samo po enem izmed meril (pa čeprav gre za merilo cena oziroma za merila, ki v skupnem seštevku pomenijo cenovne vrednosti), ampak mora ponudbe ocenjevati po vseh merilih tako, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji in izbrati tistega ponudnika, ki je po vseh merilih skupno najugodnejši. To namreč določata 50. in 51. člen ZJN-1. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik namreč predvidel 5 različnih meril, pri tem za merilo dodatne ugodnosti predvidel še 3 podmerila. Naročnik pa je skladno z določilom 51. člena ZJN-1 v razpisni dokumentaciji določil, da bo izbral tistega ponudnika, ki bo po vseh merilih dobil najvišje število točk, v primeru, da bosta dva ponudnika v seštevku točk po vseh kriterijih dosegla enako število točk, pa bo naročnik dal prednost tistemu ponudniku, ki bo ponudil višji popust ob vsaki dobavi. Naročnik je bil torej dolžan ravnati skladno s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1, ki določa: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.".

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da bi v predmetnem postopku kršil določila razpisne dokumentacije in ZJN-1, kakor mu to v zahtevku za revizijo očita vlagatelj, zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijsko komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27.02.2004


mag. Marija Bezovšek, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- ALTUS consulting d.o.o., Lepi pot 25, Ljubljana,
- Petrol Slovenska energetska družba d.d., Ljubljana, Dunajska c. 50, Ljubljana,
- OMV ISTRABENZ d.o.o., Ferrarska 7, Koper,
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana.

Natisni stran