018-051/04 Občina Zreče

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo ločenega sistema kanalizacije v Radani vasi in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Podjetja za gozdne gradnje in hortikulturo d.o.o., Kosarjeva ulica 4, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občine Zreče, Cesta na Roglo 13/B, 3214 Zreče (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 10.03.2004

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 106/03, z dne 30.10.2003, pod št. objave Ob-104982 objavil javni razpis za izgradnjo ločenega sistema kanalizacije v Radani vasi. Naročnik je dne 17.11.2003 sprejel sklep, št. 352-05-10/2003, o imenovanju strokovne komisije za odpiranje ponudb za predmetni javni razpis. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 24.11.2003 izhaja, da je naročnik prejel devet ponudb.


Naročnik je z dopisom "obvestilo ponudnikom, ki so oddali ponudbe na javni razpis: Izgradnja ločenega sistema kanalizacije v Radani vasi", št. 352-05-10/2003, z dne 3.12.2003 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) ponudnike obvestil, da je pri obravnavi ponudb ugotovil, da vse ponudbe presegajo višino sredstev, ki so v proračunu namenjena za predmetno javno naročilo ter da zato ni izbral nobenega ponudnika. Naročnik je tudi zapisal, da je naloga odložena za nedoločen čas.


Vlagatelj je dne 15.12.2003 naročniku posredoval zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 16.12.2003 (fotokopije vročilnic), v katerem zahteva, da ga naročnik pozove k sklenitvi pogodbe za predmetno javno naročilo pod pogoji iz razpisne dokumentacije in na podlagi njegove ponudbe. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik objavil javni razpis za predmetno javno naročilo, na katerega je ponudbo oddalo 7 ponudnikov, vlagatelj pa je oddal najugodnejšo ponudbo, kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb. Nesporno po mnenju vlagatelja je, da naročnik prejel sedem pravočasnih in veljavnih ponudb, ponujene cene pa so se gibale od 15.095.455,40 SIT do 24.168.571,00 SIT. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik vedeti kakšna dela so predmet javnega razpisa in kakšne so cene na trgu. Naročnik mora v skladu z 21. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) v sklepu o začetku postopka določiti vrednost, kot jo ocenjuje in pričakuje v ponudbah. Naročnik bi moral v nasprotnem primeru v razpisni dokumentaciji določiti najvišjo ponujeno ceno, ki jo je še pripravljen plačati, pa tega ni storil. Vlagatelj tudi opozarja na kršitev 15. člena ZJN-1, ki določa pogoje za začetek postopka. Ker je naročnik pričel s postopkom oddaje javnega naročila je moral imeti zagotovljena sredstva, kolikor temu ni tako, je naročnik kršil materialno pravne določbe ZJN-1 in tako vlagatelju povzročil materialno škodo, ki jo bo vlagatelj moral uveljavljati v civilno pravnem postopku, v kolikor naročnik z njim ne bo sklenil pogodbe. Vlagatelj tako predlaga, da naj na podlagi zahtevka za revizijo naročnik odloči, da bo vlagatelja nemudoma pozval k sklenitvi pogodbe za predmetno javno naročilo oz. da v nasprotnem primeru zahtevek za revizijo odstopi Državni revizijski komisiji. V kolikor naročnik z vlagateljem ne bo sklenil ustrezne pogodbe in bo zahtevek odstopil Državni revizijski komisiji, vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija sprejme ugotovitveni sklep, da je naročnik kršil materialnopravne določbe ZJN-1 s tem, ko za vlagateljem ni sklenil ustrezne pogodbe.


Vlagatelj je Državno revizijsko komisijo z dopisom obvestil, da od naročnika ni prejel odločitve o zahtevku za revizijo ter da v smislu 2. odstavka 16. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu navaja, da je dne 15.12.3003 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo po pošti, priporočeno s povratnico, ki ga je naročnik prejel 16.12.2003. Ker vlagatelj do 7.1.2004 ni prejel obvestila naročnika o odločitvi v skladu s drugim odstavkom 16. člena nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V nadaljevanju vlagatelj ponovno navaja, da je oddal najugodnejšo ponudbo in da bi moral naročnik glede na to, da je naročnik prejel veljavne, torej pravilne ponudbe izbrati najugodnejšega ponudnika in z njim skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila.


Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. NVD-0012/04-293, z dne 2.3.2004 naročnika pozvala, da ji v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN nemudoma posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila. Zahtevano dodatno dokumentacijo je Državna revizijska komisija od naročnika prejela dne 3.3.2004, skupaj z dopisom naročnika, št. 352-05-10/2003, z dne 3.3.2004.


Državna revizijska komisija je dne 3.3.2004 z dopisom št. 018-051/04-21- 413 in z dopisom, št. 018-051/04-21-432, z dne 4.3.2004, naročnika na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika zaprosila, naj ji posreduje še dodatna pojasnila v zvezi z višino sredstev, ki so bila predvidena za izgradnjo predmetnega javnega naročila. Zaprošena dodatna pojasnila je Državna revizijska komisija od naročnika prejela dne 4.3.2004 (dopis naročnika, št. 352-05-10/2003, z dne 3.3.2004) in dne 5.3.2004 (dopis naročnika, št. 352-05-10/2003, z dne 5.3.2004).


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".


ZJN-1 v 77. členu (Zavrnitev vseh ponudb) ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. V 1. odstavku 77. člena ZJN-1 naročniku nalaga dolžnost, da mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, o zavrnitvi vseh ponudb pa mora obvestiti tudi vlado oziroma svoj nadzorni organ ter takšno svojo odločitev poslati v objavo Uradnemu listu Republike. V 2. odstavku 77. člena ZJN-1 je še določeno, da mora naročnik o svoji odločitvi, da je zavrnil vse ponudbe, takoj pisno obvestiti ponudnike, prav tako pa jih mora obvestiti tudi o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek.


Ob upoštevanju zgoraj citiranih določil ZJN-1 je potrebno trditev vlagatelja, da bi moral naročnik izbrati najugodnejšega ponudnika med ponudniki, ki so oddali ponudbo (in da torej naročnik ne bi smel ponudnike obvestiti, da ne bo izbral nobenega ponudnika), zavrniti kot neutemeljeno. Zavrnitve vseh ponudb, četudi so formalno pravilne, ZJN-1 namreč ne prepoveduje. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik (svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, ponudnike mora takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek itd.). Določba 77. člena ZJN-1 je povezana z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen Obligacijskega zakonika; Ur.l. RS, štev. 83/01) v postopkih oddaje javnih naročil. Obstoj kontahirne dolžnosti lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika, da ga ni mogoče zagovarjati.


Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik z obvestilom ponudnike obvestil, da je pri obravnavi ponudb ugotovil, da vse ponudbe presegajo višino sredstev, ki so v proračunu namenjena za predmetno javno naročilo in da zato ni izbral nobenega ponudnika ter da je naročilo odloženo za nedoločen čas.
Kljub temu, da je naročnik navedel razloge za svojo odločitev v obvestilu ponudnikom, ki so oddali ponudbe na predmetno javno naročilo je Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika zaprosila za dodatna pojasnila v zvezi z višino sredstev, ki so predvidena za izgradnjo predmetnega javnega naročila.
Iz dodatnih pisnih pojasnil naročnika (dopis naročnika, št. 352-05-10/2003, z dne 3.3.2004) izhaja, da proračun občine Zreče za leto 2004, ki je bil sprejet 15.12.2003 zagotavlja na postavki kanalizacija pod skupino M Komunalno gospodarstvo M12 kanalizacija sredstva v višini 26 mio SIT, od tega je za izgradnjo kanalizacije v Stranicah predvidenih 14 mio SIT in za kanalizacijo Radana vas 12 mio SIT. Ker so ponudbe za izgradnjo kanalizacije v Radani vasi presegle predvideni znesek, naročnik ni mogel izbrati izvajalca. Naročnik poudarja, da dodatna sredstva ni bilo mogoče zagotoviti, ker je bil proračun v zaključni fazi sprejemanja in že predhodno usklajen na prvi obravnavi dne 3.11.2003. Naročnik je svojemu dopisu priložil tudi izvleček iz proračuna iz katerega je razvidno, da so naročnikove navedbe o zagotovljeni višini sredstev točne. Iz pojasnil naročnika (dopis naročnika, št. 352-05-10/2003, z dne 5.3.2004) izhaja, da je bil osnutek razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo pripravljen že v mesecu juliju 2003 na podlagi česar je bilo v proračunu občine za leto 2003 na postavki M12-kanalizacije namenjena sredstva za izgradnjo kanalizacije v višini 24.500.000,00 SIT, od tega za izgradnjo kanalizacije Radna vas 6 mio SIT ter ostalo za ostale namene gradnje kanalizacijskega omrežja v občini. Ostala planirana sredstva v višini 6 mio SIT pa naj bi se zagotovila v proračunu občine za leto 2004. Strokovne službe naročnika so dne 31.3.2003 podale zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo ločnega sistema kanalizacije v Radni vasi na Upravni enoti Slovenske Konjice. Upravna enota je dne 14.4.2003 izdala odločbo, št. 351-55/2003-1317 o zavrnitvi zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. Težava je namreč nastala pri pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga je naročnik pridobil šele 11.11.2003. Na podlagi pridobljenega vodnega dovoljenja je Upravna enota Slovenske Konjice dne 28.11.2003 izdala gradbeno dovoljenje št. 351-220/2003-1313. Zaradi dolgotrajnega postopka pri pridobivanju potrebnih dovoljenj naročnik prej ni mogel začeti postopka oddaje javnega naročila. Zaradi dolgotrajnosti postopkov oddaje javnih naročil, upoštevajoč čas izvedbe del do izstavitve računa za 1. situacijo ni bilo več realno pričakovati, da bodo plačila zapadla še v letu 2003. Naročnik je to dejstvo upošteval pri pripravi proračuna za leto 2004 v katerem je tako za izgradnjo kanalizacije Radana vas planiral 12 mio SIT.


Vlagatelj tudi navaja, da bo naročnik vlagatelju povzročil materialno škodo v primeru, da z njim ne bo sklenil pogodbe in bo vlagatelj tako moral uveljavljati povzročeno škodo v civilno pravnem postopku. V zvezi s to navedbo vlagatelja velja zgolj zapisati, da kršitev 20. člena OZ ni kršitev, ki bi se sankcionirala v postopku revizije oddaje javnega naročila. Kršitev 20. člena OZ pomeni odškodninsko odgovornost stranke, ki se je pogajala ne, da bi imela namen skleniti pogodbo in se lahko uveljavlja s tožbo pri pristojnem sodišču. V pristojnost odločanja sodišča splošne pristojnosti torej sodi odločanje o morebitnem odškodninskem zahtevku za vlagateljeve stroške s pripravo ponudbe.


V zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi naročnik moral poznati cene na trgu (določiti vrednost kot jo ocenjuje in pričakuje v ponudbah) in v razpisni dokumentaciji določiti najvišjo ponujeno ceno, ki jo je še pripravljen plačati velja ugotoviti, da objave ocenjene vrednosti ZJN-1 sicer ne prepoveduje, vendar pa hkrati naročniku nikjer ne zapoveduje, da bi moral ocenjeno vrednost javnega naročila oziroma vrednost naročila, kakršno pričakuje v ponudbah, objaviti bodisi v objavi javnega razpisa (2. odstavek 68. člena ZJN-1) bodisi v razpisni dokumentaciji (23. člen ZJN-1) - torej aktih, s katerima se prvenstveno zagotavlja javnost in transparentnost postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagateljevi očitki naročniku, ki zadevajo domnevne nepravilnosti v zvezi z določitvijo in objavo ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila niso utemeljeni.


Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v svojem zahtevku za revizijo ni uspelo dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, zlasti v nasprotju s 77. členom ZJN-1 oziroma da razlogi, na podlagi katerih je naročnik utemeljil svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, ne obstajajo. Po pregledu razpisne dokumentacije ter dodatne dokumentacije in pojasnil, posredovanih s strani naročnika, pa tudi Državna revizijska komisija nima utemeljenih razlogov, da bi naročnikovo obrazložitev zavrnitve vseh ponudb označila kot neutemeljeno.


Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10.03.2004


mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
â"˘ Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo d.o.o., Kosarjeva ulica 4, 2000
â"˘ Občina Zreče, Cesta na Roglo 13/B, 3214 Zreče
â"˘ Urad za javna naročila, Slovenska 54, Ljubljana

Natisni stran