018-030/04 Klinični center Ljubljana
Številka: 018-30/04-23- 434Datum sprejema: 8. 3. 2004
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke senata in člana dr. Aleksija Mužine kot člana senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo integracijske hrbtenice in podatkovnega skladišča za potrebe Kliničnega centra Ljubljana in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SRC.SI d.o.o., sistemske integracije, Tržaška cesta 116, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KLINIČNI CENTER, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 08.03.2004
odločila:
1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2.) Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 96-97/02, z dne 15.11.2002, pod št. objave Ob-81159, objavil predhodni javni razpis za predmetno javno naročilo. Naročnik je dne 18.12.2002 sprejel sklep, št. 66/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila (po postopku s pogajanji po predhodni objavi v skladu z 98. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) za izvedbo integracijske hrbtenice in podatkovnega skladišča in v Uradnem listu RS, št. 31/03, z dne 28.03.2003, pod št. objave Ob-90898, objavil javni razpis za izvedbo integracijske hrbtenice in podatkovnega skladišča za potrebe Kliničnega centra Ljubljana. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 15.5.2003 izhaja, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, ki jih je komisija odprla in ugotovila, da sta obe ponudbi pravilno označeni in zvezani ter da sta oba ponudnika podala izvirnik in kopijo ponudbe. Iz zapisnika naročnika, št. 01-256/9-03, z dne 02.06.2003, izhaja, da je po pregledu ponudb v 1. fazi postopka oddaje javnega naročila ostal en usposobljeni ponudnik za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj eden od ponudnikov ni predložil ustreznih dokazil v zvezi s tehnično zmogljivostjo. Naročnik je v zvezi s tem z dopisom, št. 01-256/8-03, z dne 19.05.2003, Urad za javna naročila (v nadaljevanju: Urad), zaprosil za mnenje v zvezi s tem, ali lahko kljub temu, da je ostala le ena pravilna ponudba, naročnik opravi izbor in sklene pogodbo oz. ali mora tudi v tem primeru ravnati skladno s 76. členom ZJN-1. V svojem zaprosilu za mnenje naročnik poudarja, da je bil zaradi specifičnosti postopek oddaje javnega naročila voden na podlagi 98. člena ZJN-1.
Urad je dne 23.05.2003 izdal mnenje, št. 037-19/2003, v katerem navaja, da 98. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), določa postopek, ki poteka na podlagi objavljenega javnega razpisa, so pa v ta postopek obvezno vključena pogajanja. Iz tega izhaja obveza naročnika, da v skladu z zagotovitvijo izpolnjevanja temeljnih načel javnega naročanja v razpisni dokumentaciji navede in opredeli vsebino in način pogajanj, hkrati pa tudi kateri so elementi iz razpisne dokumentacije-pogoji, glede katerih se naročnik ne bo pogajal. Urad navaja, da je naročnik dolžan v pogajanja vključiti vse ponudnike, ki dokažejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev in izvesti pogajanja ter na ta način ugotoviti najugodnejšo ponudbo. Določba 98. člena ZJN-1 že določa razloge za pogajanja, ki morajo biti izpolnjeni, zaradi česar ne kaže zaključiti, da bi morali obstajati še drugi razlogi za pogajanja v povezavi z določbo 76. člena ZJN-1.
Naročnik je izdal obvestilo o priznanju usposobljenosti, št. 01-256/11-03, z dne 12.06.2003, iz katerega izhaja, da je za 1. fazo izvedenega postopka s pogajanji s predhodno objavo, priznal usposobljenost le vlagatelju.
Iz zapisnika, z dne 9.9.2003 izhaja, da so bila izvedena usklajevanja v okviru 2. faze postopka oddaje javnega naročila na katerem so bili prisotni predstavniki naročnika in vlagatelja. Iz zapisnika tudi izhaja, da so pogajanja potekala v terminih 3.7.2003, 4.7.2003, 5.8.2003, 25.8.2003, 27.8.2003 in 9.9.2003 ter da so potekala z namenom, da bo naročnik dokončno definiral strokovne zahteve in jih skupaj z vabilom za oddajo ponudbe v 3. fazi in drugim delom razpisne dokumentacije posredovati vsem usposobljenim ponudnikom.
Naročnik je izdal sklep, št. 01-256/13-03, z dne 18.12.2003, o zavrnitvi vseh ponudb na podlagi 77. člena ZJN-1, ki ga je poslal vlagatelju zahtevka za revizijo in tudi ponudniku, ki je oddal ponudbo na predmetni javni razpis in mu naročnik ni priznal usposobljenosti že 1. fazi postopka oddaje javnega naročila. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je pred izvedbo 3. faze postopka s pogajanji oddaje predmetnega javnega naročila ugotovil, da celotna investicija za izvedbo integracijske hrbtenice in podatkovnega skladišča, ni usklajena s sprejetim planom 2003 in finančnim načrtom. Naročnik je še navedel, da bo za predmetno storitev pripravil nov razpis, ki ga bo objavil v skladu z ZJN-1.
Sklep o zavrnitvi vseh ponudb za predmetno javno naročilo je na podlagi 77. člena ZJN-1 naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 130-133, z dne 29.12.2003, pod št. objave Ob-108003.
Vlagatelj je dne 24.12.2003 zahteval obrazloženo obvestilo sklepa o zavrnitvi vseh ponudb na javni razpis za izvedbo integracijske hrbtenice in podatkovnega skladišča. Vlagatelj je zaprosil naročnika za podrobnejšo obrazložitev navedenega razloga za razveljavitev glede na dejstvo navedeno v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb, da naročnik namerava za isto investicijo objaviti nov javni razpis.
Naročnik je dne 13.01.2004 izdal obrazloženo obvestilo, št. 01-256/15-03, v katerem navaja, da je tekom postopka ugotovil, da celotna investicija, za prvo triletno obdobje, katere ocenjena vrednost je navedena v sklepu o začetku postopka, ni usklajena s sprejetim planom za leto 2003 in finančnim načrtom za navedeno obdobje, zato je zavrnil vse ponudbe in svojo odločitev objavil v Uradnem listu RS, št. 130-133/03, z dne 29.12.2003. O navedeni odločitvi je naročnik obvestil vse ponudnike in tudi svoj nadzorni organ. Po njegovem mnenju, je izpolnil vse zahteve, ki jih nalaga ZJN-1 v 77. členu v zvezi s sprejetim sklepom.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 23.01.2004, v katerem navaja domnevne kršitve naročnika 4., 5., 7., 15. in 77. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da naj bi naročnik kršil 77. člen ZJN-1 s tem, ko je sprejel odločitev o neustreznem sprejetem planu in finančnem načrtu, pri tem pa postopka s pogajanji sploh ni pripeljal do konca (ponudniki še niso podali končne ponudbe, zato naročnik ne more vedeti, kakšna bo vrednost posamezne ponudbe). Zato posledično ne more vedeti, ali sta sprejeti plan za leto 2003 in finančni načrt ustrezna ali ne. Po vlagateljevem mnenju, je odločitev naročnika o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila zato preuranjena in ne temelji na strokovni podlagi, temveč predstavlja kršitev in zlorabo 77. člena ZJN-1, saj je iz določbe jasno razvidno, da lahko naročnik ponudbe zavrne šele potem, ko jih je prejel. V predmetnem javnem naročilu pa naročnik sploh še ni končal postopka oziroma prejel dokončnih ponudb, temveč je opravil zgolj posamezne dele pogajalskih elementov, med katerimi so sicer okvirne, vendar pa ne dokončne cene. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik kršil tudi drugi in tretji odstavek 20. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01; v nadaljevanju: OZ), saj sta iz naročnikovega sklepa možni dve situaciji, in sicer, da je naročnik začel postopek oddaje javnega naročila brez namena skleniti pogodbe, ali da je začel postopek oddaje javnega naročila, ne da bi imel zagotovljena sredstva v proračunu. V nadaljevanju se vlagatelj sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije v podobnem dejanskem stanju, iz katere naj bi izhajalo, da bi bilo v konkretnem primeru potrebno postopati skladno s kogentnimi določbami ZJN-1, ki natančneje opredeljujejo primere, ki opravičujejo naročnika, ki ne želi opraviti izbire. Zato bi moral, po mnenju vlagatelja, naročnik uporabiti drugi odstavek 25. člena ZJN-1. S tem je posledično naročnik kršil tudi načelo gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Vlagatelj v nadaljevanju ugovarja sklepu o zavrnitvi vseh ponudb tudi po vsebini in navaja, da je naročnik sprejel napačen sklep o začetku postopka oddaje javnega naročnika z ugotovitvijo, da nima zadostnih sredstev, čeprav naj bi bila ta sredstva v finančnem načrtu predvidena, zato razlog za zavrnitev vseh ponudb tudi vsebinsko ne obstaja. Naročnik pa je, po vlagateljevem mnenju, kršil tudi 7. in 5. člena ZJN-1 s tem, ko je objavil nov javni razpis za istovrstno javno naročilo, saj je s tem vlagatelju onemogočil sodelovanje kot avtor ali soavtor specifikacij, saj pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov po določbah ZJN-1 ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da razveljavi sklep o zavrnitvi vseh ponudb. Državna revizijska komisija naj da naročniku navodila oz. mu predoči možnost kako lahko naročnik konča postopek skladno z ZJN-1. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov takse v višini 100.000,00 SIT.
Naročnik je s sklepom, št. 01-256/15-03, z dne 06.02.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja in navaja, da je bil sklep o zavrnitvi vseh ponudb, z dne 18.12.2003, št. 01-256/13-03, za navedeno javno naročilo sprejet na osnovi pravno formalnih pogojev, ki jih določa 77. člen ZJN-1. Naročnik se sicer strinja z vlagateljem, da tudi drugi odstavek 25. člena ZJN-1 omogoča, da naročnik po preteku roka za predložitev ponudb, zato ker bi bilo potrebno razpisno dokumentacijo spremeniti, da bi bilo mogoče oceniti prispele ponudbe, postopek konča, vendar v konkretnem primeru to ni bilo potrebno. Ravno izbira postopka s pogajanji po predhodni objavi (98. člen ZJN-1) namreč omogoča s pogajanji s ponudniki natančnejšo specifikacijo predmeta javnega naročila in posledično spreminjanje razpisne dokumentacije, tako da po mnenju naročnika uporaba drugega odstavka 25. člena ZJN-1, ne pride v poštev. Naročnik nadaljuje, da tudi citirana odločitev Državne revizijske komisije navaja primere, ki jih naročnik lahko uporabi v postopku oddaje javnega naročila. Namreč v konkretno citirani odločbi je posebej navedeno, da lahko naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku in tudi v primeru pravilnih ponudb ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe s ponudnikom. Naročnik nadaljuje in se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, ki še dodatno pojasnjuje in opozarja, da lahko obstoj kontrahirne dolžnosti v postopkih oddaje javnih naročil, zagovarjamo le od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb, pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije naročnika. Naročnik poudarja, da je svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljil in po njegovem mnenju, izpolnil vse svoje obveznosti iz 77. člena ZJN-1. Naročnik navaja, da navedba vlagatelja glede preuranjenosti sklepa ne drži, saj plan in finančni načrt izhajata iz ocenjene vrednosti javnega naročila in sprejetega investicijskega programa in ne od končne ponudbene vrednosti. Tudi navedbe vlagatelja o možni kršitvi 5. in 7. člena ZJN-1, po mnenju naročnika nimajo podlage, saj vlagatelj ne more predpostavljati, kako bo specificiran predmet novega ponovljenega javnega naročila, istočasno pa bi razmišljanje vlagatelja navajalo k sklepu, da uporaba 77. člena ZJN-1 v vsakem primeru onemogoča sodelovanje v ponovljenem postopku vsem tistim ponudnikom ali kandidatom, ki so sodelovali v prejšnjem postopku.
Zaradi predhodno navedenih razlogov, je naročnik zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila in ga pozval na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN, da v treh dneh sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 09.03.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem dopisu vlagatelj še dodaja, da je zavrnitev vseh ponudb po 77. členu ZJN-1, možna le v primeru, da je naročnik ponudbe prejel in šele na podlagi prejetih ponudb lahko naročnik oceni ali bo ponudbe sprejel ali zavrnil. V konkretnem primeru pa naročnik postopka ni zaključil, saj se je s ponudnikom le pogajal, nato pa pogajanja neutemeljeno prekinil, ne da bi ponudnika pozval, da predloži ponudbo.
Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN dne 11.02.2004 (z dopisom št. 01-256/16-03, z dne 10.2.2004), Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.
Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-30/04-21-349, z dne 23.2.2004, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN naročnika zaprosila, naj ji posreduje še dodatna pojasnila v zvezi z neusklajenostjo investicije s sprejetim planom 2003 in finančnim načrtom. Ker je iz sklepa o začetku postopka, z dne 18.12.2002 mogoče domnevati, da so bila finančna sredstva zagotovljena, v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb, št. 01-256/13-03, z dne 18.12.2003, pa je naročnik navedel, da celotna investicija za izvedbo integracijske hrbtenice in podatkovnega skladišča, ni usklajena s sprejetim planom 2003 in finančnim načrtom je Državna revizijska komisija zahtevala od naročnika, da podrobneje obrazloži v čem je neusklajenost celotne investicije s sprejetim finančnim planom za leto 2003 in finančnim načrtom. Državna revizijska komisija je naročniku naložila, da natančno argumentira razloge za nastalo situacijo ter posredujete tudi dokaze za njegove trditve. Naročnik je moral obrazložiti tudi neskladnost med vsebino, ki se nanaša na finančno konstrukcijo predmetnega javnega naročila, in sicer med sklepom kolegija generalnega direktorja, z dne 17.10.2002 ter sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila, z dne 18.12.2002.
Zaprošena dodatna pojasnila je Državna revizijska komisija od naročnika prejela dne 27.2.2004 (dopis naročnika, št. 01-256/17-03, z dne 26.2.2004).
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je tudi oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
V obravnavanem primeru je naročnik izpodbijano odločitev o tem, da izvedbo predmetnega javnega naročila ne bo oddal v izvedbo nobenemu izmed ponudnikov, ki so sicer predložili ponudbe (sklep o zavrnitvi vseh ponudb, št. 01-256/13-03, z dne 18.12.2003), sprejel na podlagi določbe 77. člena ZJN-1.
ZJN-1 v 77. členu (Zavrnitev vseh ponudb) ureja položaj, ko se naročnik odloči, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne bo sklenil pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so sicer formalno pravilne. V 1. odstavku 77. člena ZJN-1 naročniku nalaga dolžnost, da mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, o zavrnitvi vseh ponudb pa mora obvestiti tudi vlado oziroma svoj nadzorni organ ter takšno svojo odločitev poslati v objavo Uradnemu listu Republike. V 2. odstavku 77. člena ZJN-1 je še določeno, da mora naročnik o svoji odločitvi, da je zavrnil vse ponudbe, takoj pisno obvestiti ponudnike, prav tako pa jih mora obvestiti tudi o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek.
Ob upoštevanju zgoraj citiranih določil ZJN-1 je potrebno trditev vlagatelja, da bi moral naročnik izbrati najugodnejšega ponudnika (in da torej naročnik ne bi smel sprejeti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb), zavrniti kot neutemeljeno. Zavrnitve vseh ponudb, četudi so formalno pravilne, ZJN-1 namreč ne prepoveduje. Iz določbe 77. člena ZJN-1 je mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Za takšne primere pa ZJN-1 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik (svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, ponudnike mora takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek itd.). Določba 77. člena ZJN-1 je povezana z vprašanjem (ne)obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen OZ) v postopkih oddaje javnih naročil. Obstoj kontahirne dolžnosti lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje. Do tedaj, v fazi vrednotenja ponudb (znotraj razpisne faze), pa pomeni zagovarjanje kontrahirne dolžnosti tako obsežen poseg v načelo avtonomije volje naročnika, da ga ni mogoče zagovarjati.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil 20. člen OZ, ker je potrebno tudi sankcionirati. V zvezi s to navedbo vlagatelja velja zgolj zapisati, da kršitev 20. člena OZ ni kršitev, ki bi se sankcionirala v postopku revizije oddaje javnega naročila. Kršitev 20. člena OZ pomeni odškodninsko odgovornost stranke, ki se je pogajala ne, da bi imela namen skleniti pogodbo in se lahko uveljavlja s tožbo pri pristojnem sodišču. V pristojnost odločanja sodišča splošne pristojnosti torej sodi odločanje o morebitnem odškodninskem zahtevku za vlagateljeve stroške sodelovanja (in morebitno drugo povzročeno škodo) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (ne pa v postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila - o čemer je odločeno s tem sklepom), ki je bil na podlagi razlogov na strani naročnika razveljavljen (zavrnitev vseh ponudb).
Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb skladno s 1. odstavkom 77. člena ZJN-1 pisno utemeljil v obvestilu. št. 01-256/13-03, z dne 18.12.2003, ki so ga prejeli vsi ponudniki. V omenjenem obvestilu je naročnik navedel razloge za svojo odločitev, in sicer je zapisal, da celotna investicija ni usklajena s sprejetim planom 2003 in finančnim načrtom ter da bo pripravil nov razpis, ki ga bo objavil v skladu z ZJN-1. Upoštevajoč obrazložitev v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb, št. 01-256/13-03, z dne 18.12.2003 je Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika zaprosila za dodatna pojasnila v zvezi z neusklajenostjo investicije s sprejetim planom 2003 in finančnim načrtom.
Iz dodatnih pisnih pojasnil naročnika (dopis naročnika, št. 01-256/17-03, z dne 26.2.2004) izhaja, da je naročnik v teku izvajanja projekta pred začetkom tretje faze po pregledu celotne dokumentacije, tudi tiste, ki se nanaša na ustrezne sklepe sveta zavoda, ki je pristojen za sprejemanje planov in finančnega načrta ugotovil, da celotna investicija 275 mio SIT ni bila ustrezno obravnavana na svetu zavoda. V planu za leto 2003 in finančnem načrtu so bila za to leto za potrebe predmetnega javnega naročila prvič specifično predvidena sredstva v višini 100 mio SIT. Ob tem naročnik pripominja, da je samo svet zavoda pristojen za sprejem planskih dokumentov in finančnih načrtov, ki morajo biti predloženi Svetu zavoda v sprejem oz. potrditev. Svet zavoda formalno ni obravnaval celotne investicije in je v predvidenem obsegu 275 mio SIT ni potrdil z ustrezno prerazporeditvijo sredstev po posameznih letih z dinamiko, ki jo navaja investicijski program, ampak je obravnaval samo investicijo za prvo leto (2003) v predvideni višini 100 mio SIT. Naročnik v dani situaciji ni mogel ravnati drugače in je lahko le v smislu načela gospodarnosti zavrnil vse ponudbe in tako ni povzročil dodatnih nepotrebnih stroškov pri naročniku in ponudniku.
Tudi glede vlagateljeve navedbe, da naročnik še ni prejel "dokončnih ponudb" oz. še ni končal postopka (zato uporaba 77. člena ZJN-1 ni mogoča), velja zapisati, da iz predložene dokumentacije naročnika izhaja, da je naročnik že prejel ponudbo vlagatelja. Na podlagi prejete ponudbe pa je naročnik skupaj z vlagateljem v času pogajanj oz. usklajevanj obravnaval tista poglavja, ki jih je naročnik v drugi fazi natančneje specificiral na način, da skupaj z originalno verzijo iz prve faze predstavljajo tehnično specifikacijo za 3. fazo javnega naročila. Ob tem velja poudariti, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb, št. 01-256/13-03, z dne 18.12.2003 zapisal, da je predmet javnega naročila izvedba integracijske hrbtenice in podatkovnega središča objavljenega v Ur. l. RS, št. 31/02, z dne 28.03.2003, pod št. objave Ob-90898 ter da je zavrnil vse ponudbe, ki so prispele na predmetno javno naročilo, v skladu s 77. členom ZJN-1. Naročnik je tudi zapisal, da se o zavrnitvi obvesti oba ponudnika, ki sta oddala ponudbi za predmetni javni razpis. Iz navedenega sledi, da je naročnik zavrnil obe ponudbi, ki sta prispeli na javni razpis objavljen v Ur. l. RS, št. 31/02, z dne 28.03.2003, pod št. objave Ob-90898, na katerega je oddal ponudbo tudi vlagatelj. Glede na navedeno se zavrnitev ponudb nanaša na zavrnitev ponudb v prvi fazi oddaje predmetnega javnega naročila in kasnejša dodatna usklajevanja naročnika in vlagatelja v zvezi s tehničnimi specifikacijami ne morejo vplivati na dejstvo, da je vlagatelj že oddal ponudbo za predmetni javni razpis. Naročnik je tako prejel ponudbo, ki jo je z zgoraj navedenim sklepom v skladu z 77. členom ZJN-1 smel zavrniti.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v svojem zahtevku za revizijo ni uspelo dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, zlasti v nasprotju s 77. členom ZJN-1 oziroma da razlogi, na podlagi katerih je naročnik utemeljil svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, ne obstajajo. Po pregledu razpisne dokumentacije ter dodatne dokumentacije in pojasnil, posredovanih s strani naročnika, pa tudi Državna revizijska komisija nima utemeljenih razlogov, da bi naročnikovo obrazložitev zavrnitve vseh ponudb označila kot neutemeljeno.
V zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi naročnik lahko zaključil postopek le na podlagi drugega odstavka 25. člena ZJN-1 velja zapisati, da je navedeno določilo mogoče uporabiti, če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb. Vlagatelj v konkretnem primeru ni navedel in dokazal, v čem naj bi bila obstoječa razpisna dokumentacija tako pomanjkljiva, da naročnik na podlagi le - te ne bi mogel oceniti prispelih ponudb. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je vlagateljeva navedba brezpredmetna.
Glede kršitve 5. in 7. člena ZJN-1 velja ugotoviti, da se vlagateljeve navedbe ne nanašajo na predmetni postopek javnega naročila temveč na morebitni nov (bodoči) javni razpis, ki ga naročnik sploh še ni objavil. Glede na to, da Državna revizijska komisija odloča le o kršitvah v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, se do teh navedb vlagatelja ni opredeljevala, saj se ne nanašajo na predmetni postopek oddaje javnega, temveč na možne (bodoče) kršitve postopka oddaje javnega naročila za postopek, ki sploh še ni začet (na nov postopek oddaje javnega naročila).
Ob vsem opisanem je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi njegovo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).
V Ljubljani, dne 08.03.2004
mag. Marije Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije
Vročiti:
â"˘ KLINIČNI CENTER, Zaloška cesta 2, Ljubljana
â"˘ SRC.SI d.o.o., sistemske integracije, Tržaška cesta 116, Ljubljana
â"˘ Urad za javna naročila, Slovenska 54, Ljubljana