018-025/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02 in 14/03, v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot predsednice senata, članice Metode Hrovat kot poročevalke in članice mag. Marije Bezovšek kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo in montažo splošne, medicinske in tehnološke opreme za OP in porodni blok in ostale prostore za dokončanje objekta 3 v Splošni bolnišnici Novo mesto, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje AICO-MED d.o.o., Prevale 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.02.2004

odločila:

Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.10.2003 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, št. 3531-19/2003-1, za nabavo in montažo splošne, medicinske in tehnološke opreme za OP in porodni blok in ostale prostore za dokončanje objekta 3 v Splošni bolnišnici Novo mesto ter v Uradnem listu RS, št. 68-70, z dne 18.07.2003, pod številko objave Ob-98228, objavil predhodni razpis, v Uradnem listu RS, št. 113-114, z dne 21.11.2003, pod številko objave Ob-106371, pa je objavil predmetni javni razpis po sklopih, in sicer 16 sklopov. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 122-124, z dne 12.12.2003, pod št. objave Ob-107528, skladno z določilom 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) objavil podaljšanje roka za predložitev ponudb na 19.01.2004 do 12 ure.

Naročnik je sprejel sklep, št. 3531-19/2003-95, z dne 08.01.2004, o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, in sicer za oddajo Sklopa I: Operacijske mize in prelaganje pacienta.

Vlagatelj je pred rokom za oddajo ponudb vložil zahtevek za revizijo, z dne 14.01.2004, v katerem navaja:
1.) Naročnik je kršil določilo prvega odstavka 24. člena ZJN-1, ko razpisne dokumentacije še dva dni po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS ni imel na razpolago in je vlagatelju ni mogel izročiti. Naročnik je namreč v objavi javnega razpisa pod tč. 7(b) zapisal: "Čas, v katerem se lahko prevzame razpisno dokumentacijo: vsak delovni dan od 21.11.2003 do 05.01.2004 med 9. in 12. uro.", vlagatelj pa je zahtevani znesek za prevzem razpisne dokumentacije v višini 15.0000,00 (pravilno: 15.000,00) SIT vplačal in dne 24.11.2003 na sedežu naročnika, ob predložitvi potrdila, da je znesek za razpisno dokumentacijo plačan, skušal le-to prevzeti. Vlagatelj kot dokaz predlaga objavo konkretnega javnega naročila v Uradnem listu RS (pri naročniku), kopijo plačilnega naloga vlagatelja in zaslišanje oseb, zaposlenih pri naročniku.

2.) Naročnik je kršil določilo prvega odstavka 23. člena ZJN-1, saj ni pripravil takšne razpisne dokumentacije, ki bi ponudnikom omogočala pripravo pravilnih ponudb, ne da bi pred tem pridobili ustrezna pojasnila. Vlagatelj navaja, da je pri posameznih odgovorih na postavljena vprašanja prevzemnikov razpisne dokumentacije prihajalo do medsebojnih neskladij. Glede na postavljeno vprašanje, ki se je nanašalo na tč. IV tč. XXXII Navodil ponudnikom (stran 13 od 77 razpisne dokumentacije), je naročnik z dopisom, št. 3531-19/2003-79, z dne 12.12.2003, sporočil, da morajo ponudniki opreme za posamezne sklope v ponudbi predložiti potrdilo o vpisu opreme v register medicinskih pripomočkov, kar pomeni izpolnitev zakonskega pogoja vpisa v register medicinskih pripomočkov po Zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99 in 70/00; v nadaljevanju: ZZMP). V nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila pa je strokovna komisija za vodenje postopka svoj na zakonu utemeljen odgovor spremenila tako, da je prevzemnikom razpisne dokumentacije z dopisom, št. 3531-19/2003-96, z dne 08.01.2004, poslala "Spremembo razpisne dokumentacije", po kateri naročniku zadostuje, da je ponujena oprema vpisana v register medicinskih pripomočkov v času sklenitve pogodbe in ne v času oddaje ponudbe, kot naj bi naročnik pomotoma zapisal v dopisu, št. 3531-19/2003-79, z dne 12.12.2003. Vlagatelj navaja določila ZZMP, iz katerih naj bi izhajalo, da nikakor ni mogoče ponujati izdelkov, ki ne bi imeli ustreznih, z zakonom predpisanih dovoljenj, zato je takšna naročnikova razlaga ne samo v neskladju z ZZMP, temveč tudi z ZJN-1. Po mnenju vlagatelja naj bi za prodajo medicinskih pripomočkov veljalo, da jih ne moreš ponujati, če niti nimaš dovoljenja, saj ni niti nujno, da ga boš prejel. Pravnomočno dovoljenje mora biti tako izdano že v času oddaje ponudbe. Vlagatelj opozarja tudi na določilo 5. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1, po katerem mora naročnik iz postopka izločiti ponudbo ponudnika, če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom.
Vlagatelj dodaja, da bi na podlagi takšne spremenjene razpisne dokumentacije lahko prišlo do favoriziranja morebitnega ponudnika, ki v času javnega razpisa in v času oddaje ponudbe še nima ustrezne registracije in bi lahko nastal položaj, da v primeru, da bi bila ponudba takšnega ponudnika sprejeta, le-ta ne sprožil postopka za ustrezno registracijo, ki je povezana s precejšnjimi stroški, ampak bi to storil samo v primeru, če bi bila njegova ponudba sprejeta. Na ta način bi takšen ponudnik privarčeval precejšnja finančna sredstva, vlagatelj pa se tudi sprašuje, kako bi lahko ponudnik v kratkem času dobil ustrezno registracijo, saj je postopek zahteven in traja približno 6 mesecev.
Vlagatelj pripominja, da strokovna komisija niti v dopisu, z dne 12.12.2003, niti v dopisu, z dne 08.01.2004, ni navedla, kateri del, točko, pogoj ali vsebino zahtevanih obrazcev spreminja in v čem je sploh sprememba razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je naročnik s svojim dopisom spremenil pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati že ob oddaji ponudbe, zaradi tega pa lahko pride do neskladja med izjavami ponudnikov, ki so del razpisne dokumentacije, in sicer obrazca A 06, obrazca A 07, obrazca C 11 in obrazca oziroma izjave na 76. strani razpisne dokumentacije, z dejanskim in resničnim stanjem. Z izjavo na 76. strani razpisne dokumentacije se ponudnik zavezuje, da je ponujena oprema izdelana skladno z veljavnimi normativi in predpisi. Ponudnik, ki ponujene opreme nima vpisane v register medicinskih pripomočkov, skladno z določili ZZMP v času oddaje ponudbe take izjave ne more in ne sme podpisati, saj samo potrdilo Urada Republike Slovenije za zdravila zagotavlja, da je ponujena oprema izdelana skladno z veljavnimi normativi in predpisi. V kolikor bi to storil, bi podal lažno izjavo, pogoji in merila pa se v skladu z ZJN-l ne smejo spreminjati.

3.) Naročnik je ločeno od dopisa strokovne komisije, št. 3531-19/2003-96, z dne 08.01.2004, izdal sklep o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, št. 3531-19/2003-95, z dne 08.01.2004, ter v njem zapisal, da se postopek oddaje javnega naročila za oddajo Sklopa I - ustavi. Po mnenju vlagatelja je to v nasprotju s predmetom javnega naročila, ki je (tudi) dokončanje objekta, saj dokončanje objekta z izvzetjem sklopa I - Operacijske mize in prelaganje pacienta - ni možno. Navedeno izhaja tudi iz samega vzorca pogodbe - obrazec B/l razpisne dokumentacije, saj gre za pogodbo po načelu "ključ v roke" in iz rokov za izvedbo javnega naročila, pri čemer so izbrani ponudniki za posamezne sklope vezani na medsebojno terminsko usklajevanje izvedbe pogodbe. Naročnik je v pogodbo zapisal, da bo "za celoten predmet pogodbe", kot je naveden v tč. 1 pogodbe, plačal pogodbeno ceno po načelih "fiksnosti cen" in "ključ v roke", in sicer v skladu s potrjenim finančnim načrtom oziroma po izvršeni pisni končni primopredaji. S sklepom o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila pa je postala razpisna dokumentacija nejasna, saj se je prej nanašala na celoto, ki bi naj predstavljala dokončanje objekta, sedaj pa je javno naročilo v resnici spremenjeno, zmanjšano, dokumentacija pa ostaja ista.
Vlagatelj meni, da je na podlagi sklepa o ustavitvi postopka prišlo do kršitve načela enakopravnosti ponudnikov, saj ZJN-l zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Naročnik je rok za oddajo ponudb podaljšal, in sicer je rok za oddajo ponudb, ki je bil prvotno določen na dan 05.01.2004, podaljšal do dne 19.01.2004. Prevzemniki razpisne dokumentacije, ki nameravajo ponuditi tudi (ali samo) Sklop I, so do prejema spornega sklepa o ustavitvi postopka že opravili dejanja pridobivanja dokazil za izpolnjevanje pogojev, vključno s pridobivanjem bančnih garancij. Zaradi tega sklepa so ponudniki prišli v neenakopraven položaj, eni so postali v resnici privilegirani, drugi pa deprivilegirani.
Iz obrazložitve spornega sklepa je mogoče razbrati, da je naročnik sam (in ne morebiti po opozorilu katerega od prevzemnikov razpisne dokumentacije) prišel do zaključka, da razpisna dokumentacija ni v skladu z zakonom, čeprav je bila razpisna dokumentacija, proti plačilu, prevzemnikom tudi izročena. Vlagatelj dodaja, da je naročnik na podlagi pregleda tehničnih specifikacij in ugotovitve, da tudi revident projektov opreme svojega dela ni opravil, zato sklenil, da bo del predmeta oddaje javnega naročila, ki predstavlja zaključeno enoto - dokončanje objekta, ustavil, pri tem pa v nasprotju z zakonom ni spremenil razpisne dokumentacije na ustrezen način, ki bi ponudnikom omogočal oddajo pravilnih ponudb. Vlagatelj navaja, da naročnik sicer lahko ravna po določilih 25. člena in 77. člena ZJN-1, vendar le pod določenimi pogoji, pri tem pa ne sme kršiti temeljnih načel ZJN-1.
Vlagatelj povzema naročnikovo navedbo iz sklepa o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila za I. sklop, da je po ponovnem pregledu tehničnih specifikacij iz naslova razjasnitve dvoma, ali morebiti niso takšne, da v nasprotju z ZJN-l omejujejo konkurenco med ponudniki, ugotavljal ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih morajo biti v operacijskih sobah bolnišnice dobavljene operacijske mize s stebri sidranimi v tla in ne morda kot enakovredne tudi operacijske mize z mobilnimi stebri. Naročnik je še zapisal, da se je po seznanitvi s stališči bodočih uporabnikov in s stališči revidenta projektov opreme, katerih del so opisi opreme v razpisni dokumentaciji, ter pridobitvi dodatnega gradiva, da obstaja vrsta mobilnih operacijskih miz oziroma miz z mobilnimi stebri, ki so posebej izdelane za ortopedske in travmatološke operacije in omogočajo učinkovito uporabo rentgenskih aparatov, tehnične specifikacije iz razpisne dokumentacije pa konkurenco takšnih miz izključujejo, odločil, da postopek oddaje I. sklopa predmetnega naročila ustavi, pripravi nove tehnične specifikacije za operacijske mize in objavi nov javni razpis. Vlagatelj opozarja, da konkurenca ponudnikov z nabavo takšnih miz ne bi bila kršena ter da so operacijske mize, ki so mobilne, sicer lahko enakovredne operacijskim mizam, ki so sidrane, da pa v konkretnem javnem naročilu ni vprašanje funkcionalne primerljivosti, temveč čimbolj gospodarne porabe sredstev. Bolnišnica Novo Mesto ima namreč izdelano celotno infrastrukturo za sidrane operacijske mize. To pomeni, da imajo sidrišče, kamor se miza sidra, v tleh imajo vdelano ustrezno napeljavo, v prostoru pa imajo ustrezne naprave, preko katerih s pomočjo komandnih funkcij tako operacijsko mizo naročnik lahko opravlja. Navedeno je bilo po mnenju vlagatelja tudi razlog, da se je naročnik odločil za tako mizo. V obratnem primeru bi namreč pomenilo, da je potrebno z novim sistemom popolnoma na novo urediti ne samo operacijsko mizo, temveč tudi celotno infrastrukturo, ki se nanaša na posamezno funkcionalno delovanje operacijske mize, dodatno pa se bodo morale izvesti še investicije za to, da bo okolje, kjer naj bi stala operacijska miza, sploh primerno za uporabo drugačnih funkcionalnih rešitev.
Vlagatelj oporeka tudi argumentom naročnika, da le-ta šele kasneje ugotovil, da obstaja vrsta operacijskih miz z mobilnimi stebri, ki so posebej izdelane za ortopedske in travmatološke operacije in omogočajo učinkovito uporabo rentgenskih aparatov, saj je že dne 12.10.2003 s sklepom, št. 3531-18/2002, sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila, št. V03-03/B B "Nabava in montaža splošne, medicinske in tehnološke opreme za prostore novogradnje ginekološko porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota", v katerem je za sklop 2 zahteval - 1 kos OP mize kombinirane ginekološke na fiksnem stebru in en kos OP mize, kombinirane, ginekološke na mobilnem stebru. Vlagatelj ob tem opozarja še na naslednje elemente:
- operacijske mize, ki so na mobilnih stebrih, so dosti dražje,
- to dejstvo je še toliko bolj očitno ob dejstvu, da ima bolnica vso infrastrukturo za fiksne stebre in da torej ta strošek izgradnje infrastrukture odpade,
- operacijske plošče se v primeru fiksnih stebrov lahko snamejo in čistijo samostojno v skladu z razpisnimi zahtevami naročnika, ki zahteva čiščenje na 60Âş C in na 1,6 bara pritiska. Taka pralna komora je tudi predvidena v projektu naročnika. Mobilne operacijske mize te možnosti pri takih pogojih, ki so najbolj ustrezni zaradi preprečevanja kakršnihkoli operativnih okužb pacientov, nimajo, saj imajo vdelano elektroniko, ki takega čiščenja ne omogoča,
- zaradi boljše kvalitete in ustreznosti ima večina bolnišnic v Sloveniji v prostorih centralnega operacijskega bloka v glavnem fiksne operacijske mize in ne mobilnih operacijskih miz,
- vlagatelj ima v svoji ponudbi vse možnosti, torej tudi mobilne operacijske mize in pozna strokovne in finančne specifikacije operacijskih miz.
Po vlagateljevem mnenju je navedeni sklep naročnika pravno nedopusten in sam s seboj v nasprotju, saj tudi obrazložitev, ki sledi iz navedenega sklepa, ne ustreza resničnim dejstvom, poleg tega pa tudi nima ustrezne zakonske podlage. Vlagatelj meni, da takšen sklep lahko predstavlja neupravičeno omejevanje in preprečevanje konkurence. Vsebinski razlog, zaradi katerega naj bi naročnik sporni sklep sploh sprejel, ne zdrži resne strokovne presoje in je, poleg strokovnih ugovorov, sporen tudi z vidika gospodarnosti in učinkovitosti ter transparentnosti uporabe javnih sredstev, saj so operacijske mize z mobilnimi stebri, ki ustrezajo zahtevam stroke, dražje od miz s stebri, sidranimi v tla.

4.) Dejstva, zaradi katerih vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija za predmetno javno naročilo neprimerna in v nasprotju z zakonodajo in zato onemogoča ocenjevanja ponudb v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-l in bo zato moral naročnik ponoviti javni razpis:
- naročnikova zahteva, da originali dokumentov ne smejo biti starejši od 15 dni in tudi notarsko overjena kopija ne" V Obrazcu C00, za ugotavljanje izpolnjevanja obveznih pogojev se točka C01. glasi: "Izpis registracije družbe ponudnika pristojnega registrskega sodišča, ki sme biti v originalu izdan največ 15 dni pred dnevom javnega odpiranja ponudb ali kopija izpisa registracije, ki je z originalnim žigom notarja notarsko overjena največ 15 dni pred dnevom javnega odpiranja ponudb (datum izpisa â??â??oziroma datum notarske overitve izpisaâ??â??)".
- iz navedene formulacije izhaja možnost, da bodisi predložite izpis registracije družbe ponudnika pristojnega registrskega sodišča, katerega original ne sme biti izdan več kot 15 dni pred dnevom javnega odpiranja. Obstoji pa še možnost, da predložitve kopije, kjer pa bi se načelno lahko dopustilo, da je kopija izpisa registracije celo starejšega datuma, da pa je le ta overjena s strani notarja manj kot 15 dni pred dnevom javnega odpiranja. Vlagatelj omenja, da je taka zahteva s 15 dnevnim rokom ne samo neobičajna, temveč je tudi diskriminatorna in neskladju s temeljnimi načeli ZJN-l, saj nima nikakršne pravne podlage in tudi ne utemeljenega razloga za tako zahtevo.
- postavlja se tudi vprašanje, ali je lahko več zastopnikov s pooblastili" Razpisna dokumentacija vsebuje v svojih določbah, na 23. strani naslednjo določbo: "Pooblastila 5.1. Vodja izvedbe javnega naročila ne sme svojih nalog in odgovornosti prenašati na druge osebe.". Iz navedenega člena je jasno razvidno, da vodja izvedbe javnega naročila ne sme svojih nalog in odgovornosti prenašati na druge osebe, kar načelno pomeni, da jih sicer lahko pooblasti, da pa le-ti ne smejo opravljati nalog in prevzemati odgovornosti, kar torej pomeni, da je takšno pooblastilo brezpredmetno, saj bo v vsakem primeru moral izvesti vse naloge, ki jih izvaja vodja izvedbe javnega naročila sam.
- v razpisni dokumentaciji je popolna nedoločenost in nerazumevanje pojmov, kot so pooblaščenec, zastopnik, podpisnik, uradna oseba. Ti pojmi se med seboj prekrivajo, pogosto se na istih dokumentih uporablja različne izraze za iste osebe, itd.. Iz tako pripravljene razpisne dokumentacije ni moč z gotovostjo, ki bi omogočala pripraviti ustrezno razpisno dokumentacijo, presoditi, kdo dela kaj, kdaj se ti pojmi prekrivajo in kakšne so dolžnosti posameznih oseb. Glej na primer stran 3, A 02, A 03, A 07.
- treba je razmejiti določene pojme in kaj kdo dela in kje se lahko le ti prekrivajo.
- reference so določene tako, da ni popolnoma jasno, kdo jih potrdi. Str. 44, C 09, "Ponudnik mora priložiti dokazilo v obliki Referenčnega potrdila (v originalu ali kopiji), ki ga je naročnik podpisal ter žigosal." Isti stavek je ponovljen na strani 54. Tu bi sedaj naročnik lahko bil naročnik dela, ki ga ponudnik navaja kot referenco, lahko pa tudi naročnik tega dela. Ker je ta del razpisne dokumentacije nerazumljiv, bi ga bilo potrebno nujno spremeniti in ga napisati bolj točno, ker kot tak ne omogoča pravilne izpolnitve določb razpisne dokumentacije. Ali pa vsaj podati razlago ob postavljenem vprašanju.
- ustrezno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti. Glej predhodna izvajanja.
- naročnik je v XXIV. točki Splošnih navodil ponudnikom zapisal, da bo pred podrobnejšim ocenjevanjem ponudb ugotovil tudi, ali ponudba v celoti ustreza tehničnim specifikacijam in tehničnim zahtevam. Iz tega pa ni jasno, ali odstopanje ponudbe od tehničnih specifikacij in tehničnih zahtev pomeni, da bo ponudba kot nepravilna zavrnjena oziroma izločena iz nadaljnjega postopka. V XXVIII. točki splošnih navodil ponudnikom je naročnik namreč zapisal, da bo izbral ponudbo tistega ponudnika, ki ustreza vsem zahtevanim merilom in ki je ponudil najnižjo primerljivo ceno. Glede na to, da je kot edino merilo za izbor najustreznejšega ponudnika določena samo najnižja cena ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, je odgovor na postavljeno vprašanje bistvenega pomena, saj prevzemnik razpisne dokumentacije meni, da je izpolnjevanje tehničnih specifikacij pogoj v tem javnem razpisu. Iz navedenega torej ni razvidno, kakšen status imajo navedeni elementi v skladu z določbami ZJN-1.
- tudi ni popolnoma jasno, ali mora imeti ponudnik vse certifikate že ob predložitvi ponudbe ali pa morebiti lahko tudi kasneje.
- popolnoma nerazumljiv in dvoumen je tretji odstavek A 00, na strani 2 razpisne dokumentacije, ki pravi: "Če je iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače, mora besedilo v celoti ustrezati zahtevam naročnika, kar pomeni, da mora biti besedilo obrazca istovetno besedilu na predpisanem obrazcu, predpisani obrazec pa mora biti predložen izvirniku.". To je v nasprotju z drugim odstavkom, na istem dokumentu, ki pa določa: "Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku." Ta dva odstavka se med seboj izključujeta in postavljata dvom, kaj se sedaj sme in kaj ne. Razpisna dokumentacija mora biti namreč popolnoma nedvoumna.
- četrti odstavek na A 00, str. 2 je nejasen. Vrstni red mora namreč biti skladen vrstnemu redu, ki je razviden iz vsebine razpisne dokumentacije. Ali je to vrstni red, kot je razviden iz kazala, ali pa je vsebinski vrstni red, razumeti v skladu z vsebino ZJN-1 ali pa morebiti vsebino razpisne dokumentacije. Podobno velja za naslednji odstavek.
- A 02. Pooblastilo za sodelovanje pri javnem odpiranju ponudb. Naročnik je izdelal obrazec s katerim ponudnik pooblasti pooblaščenca. Naročnik je določil vsebino in razmerja pooblastilnega razmerja, za kar nima nikakršne zakonske podlage in kar tudi posega v svobodno tržno gospodarstvo in avtonomno delovanje pravnih in fizičnih oseb na tržišču.
- A 03. Pooblastilo zakonitega zastopnika ponudnika za podpis ponudbe v imenu ponudnika. V tem pooblastilu je naročnik posegel v kogentne določbe ZGD-ja in v avtonomnost ponudnika, za kar nima nikakršne zakonske podlage.
- A 04, točka III. Ni jasno razvidno katere so tiste dejavnosti, za katere je potrebno biti registriran, poleg tega pa tudi ni jasno, katera so vsa tista dovoljenja, ki jih želi imeti naročnik.
- A 04, točka IV.: "Ponudniki morajo biti tržno naravnane pravne osebe, različne od naročnika in ne smejo biti del državnega aparata. Biti morajo finančno samostojni in avtonomni v vodenju." Vlagatelj opozarja, da za take pogoje naročnik nima nikakršne zakonske podlage, vsaj za večji del zapisanega.
- Ibidem, drugi odstavek. Naročnik ni upošteval določb ZJN-1.
- V. točka: ni v skladu z določbami ZJN-1.
- Točka a ni razumljiva saj dopušča različne interpretacije.
- Točka b. Naročnik nima nikakršne zakonske podlage za tako zahtevo.
- Točka d. Vlagatelj opozarja, da ni v skladu z določbami ZJN-1.
- V. točka 7 stran. Prvi stavek dopušča zelo dobre možnosti za možne oblike diskriminacije.
- VI. Točka, tretji odstavek: ni jasno kako se bo naročnik odločil, kar omogoča diskriminatorno ravnanje in nespoštovanje konkurenčnih pravil.
- IX. Točka: Ni jasno ali to pomeni, da bo moral ponudnik kaj plačati naročniku.
- X. točka: "da avtor postavljenega vprašanja ne bo viden.". Naročnik za tako določbo nima zakonske podlage.
- XI. točka: drugi odstavek: roki se ne skladajo. 5 dni do oddaje ponudb in 6 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb odgovori.
- XIII. Točka, zadnji odstavek: ni jasno ali je davek vključen. Poleg tega je iz več definicij cene in kaj je vključeno, na večih mestih v razpisni dokumentaciji, sedaj popolnoma nejasno kaj je cena in kaj vključuje.
- XV. Točka: Drugi odstavek, drugi stavek: ali to lahko predloži ločeno. Možnost za morebitne napake.
- Stran 9, a točka: ali to velja v vsakem primeru, četudi gre za najslabšo ponudbo. Ni jasno razvidno, kaj sedaj velja.
- XVI. Točka: ni določeno kaj je neizbrisljiva pisava. Zaradi navedenega ni mogoče pripraviti ustrezne ponudbe. Glej tudi obrazce za podpis.
- Točka XX. Stran 10. Ni jasno ali da v celoti spet celo ponudbo, ali zgolj en list s spremembo.
- XXVI. Člen je popolnoma nejasen in nerazumljiv in dopušča zelo različne interpretacije, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-1 in ostalimi določbami ZJN-1.
- XXX. Člen. Je v nasprotju z določbami ZRPJN in neustrezno obravnava kdo ima aktivno legitimacijo.
- XXXI. Točka. Vprašanje je od kod ta pravica. OZ in ZJN-1 namreč določata zelo natančno navedeno področje in je zato tako ravnanje naročnika v nasprotju s sprejeto zakonodajo.
- A 05, 1 točka. Je nerazumljiva, saj dopušča v povezavi s ostalimi deli razpisne dokumentacije različne interpretacije.
- A 05, Točka 2. Predhodno je bilo zapisano 90 dni, tu pa 120 dni.
- A 06: govori o vseh stroških izpolnitve naročila, ki da so pokriti v ponudbeni ceni. Ta del je v nasprotju z ostalimi določili določanja cene in zatorej le te ni mogoče nedvoumno definirati.
- B. Splošni pogoji pogodbe, stran 19 in naprej. Definicije določa delno že ZJN-1 in ZRPJN in OZ in jih naročnik ne more spreminjati.
- Stran 22, 2.3 točka: ni čisto razumljivo kdaj in kako uporabiš navedene določbe.
- Točka 23: Od kod naročniku možnost določanja takega razreševanja sporov, glede na to, da je proračunski uporabnik.
- Str. 36, točka 1.6 in ostale: predmet pogodbe ni določen oziroma natančno določljiv v skladu z določbami OZ.
- C 05: ni jasno kaj se zgodi če ga ne predložiš, glede na kasnejše odgovore naročnika.
- Obrazci D. Kakšna je razlika med obrazcem in vzorcem. Ali samo v imenu ali je vsebinska.
- E 01, za tako urejanje naročnik nima zakonske podlage, saj navedena razmerja ureja že OZ.
Zaradi vsega navedenega je razpisna dokumentacija po vlagateljevem mnenju nerazumljiva in ne omogoča izdelave pravilne ponudbe, poleg tega pa je, kot je bilo že povedano, v nasprotju s kogentnimi določbami ZJN-l, ZRPJN, OZ.
Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi sklep, št. 3531-19/2003-95, z dne 08.01.2004 in izvede postopek oddaje javnega naročila, ter odda javno naročilo ponudniku, ki bo izbran v skladu z razpisno dokumentacijo. Podrejeno vlagatelj zahteva, da naročnik spremeni razpisno dokumentacijo tako, da bodo ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo, kot to zahteva prvi odstavek 23. člena ZJN-1. Podrejeno vlagatelj zahteva, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti za vse sklope.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer: takso v višini 100.000,00 SIT, stroške odvetnika v skladu z odvetniško tarifo v višini 3000 odvetniških točk za pripravo revizijskega zahtevka, materialne stroške odvetnika v skladu z odvetniško tarifo. V primeru, da se bo naročnik odločil, da ne more oceniti ponudb, pa vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov v skladu s 25. členom ZJN-1 in sicer: 100 delovnih ur v višini 350.000,00 SIT, poštne stroške in znesek za razpisno dokumentacijo.

Naročnik je s sklepom, št. 3531-19/2003-116, z dne 22.01.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da mora naročnik pri oddaji javnih naročil ravnati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-l in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih je za oddajo konkretnega javnega naročila postavil sam v razpisno dokumentacijo, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik priznava, da je res, da še dva dni po objavi javnega razpisa ni imel pripravljene razpisne dokumentacije in je morebitnim zainteresiranim ponudnikom ni mogel izročiti. Zaradi navedene opustitve zakonske dolžnosti, kršitve določbe prvega odstavka 24. člena ZJN-l , je naročnik vsem ponudnikom omogočil podaljšanje roka za predložitev ponudb za 14 dni, tako da šteje, da navedeno ravnaje naročnika nikakor ne more biti v škodo ponudnikom. Glede na navedeno se vlagatelj v točki I. revizijskega zahtevka neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe prvega odstavka 24. člena ZJN-l.
Naročnik nadalje ugotavlja, da je v skladu z zakonom pripravil takšno razpisno dokumentacijo, da ponudniki na njeni osnovi lahko pripravijo pravilno ponudbo. Tako ne drži vlagateljeva navedba, "da strokovna komisija ne v dopisu z dne 12.12.2003 in ne v dopisu z dne 08.01.2004 ni navedla kateri del, točko, pogoj ali vsebino zahtevanih obrazcev spreminja in v čem je sploh sprememba razpisne dokumentacije". Naročnik pojasnjuje, da razpisna dokumentacija ni samo prvotno izročena dokumentacija, ampak tudi dodatno naknadno poslana pojasnila ponudnikom. Določila razpisne dokumentacije so za ponudnike obveznost, ki ji morajo slediti v skladu s prvim odstavkom 9. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97 , 63/97 , 84/99), ki določa: "Ponudbena dokumentacija mora vsebovati vse elemente, ki so zahtevani v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji in v dodatno naknadno poslanih pojasnilih ponudnikom.". Naročnik je torej v predmetnem postopku jasno in nedvoumno, v skladu z načelom enakopravnosti vsem zainteresiranim ponudnikom, pojasnil, da mora ponudnik opreme za sklope št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 v ponudbi predložiti potrdilo o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Ker gre pri tem pojasnilu lahko in edino le za poglavje C 05, za katerim je predpisal predložitev potrdila Urada RS za zdravila o vpisu v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov, naročnik ni navajal številke strani razpisne dokumentacije, ker je štel, da je z odgovorom pod 3. vprašanjem, št. 3531-19/2003, z dne 12.12.2003 in z objavo v Uradnem listu RS, št. 125-127, pod Ob-l07891, z dne 19.12.2003, natančno navedel, v čem se spreminja razpisna dokumentacija.
V odgovorih na vprašanja ponudnikom, št. 3531-19/2003-79, z dne 12.12.2003, pa je naročnik v odgovoru na "3. Vprašanje" pojasnil, da "ponujena oprema, če gre za medicinsko opremo mora biti v času oddaje ponudbe vpisana v register medicinskih pripomočkov, prav tako...". Torej, navedeno pojasnilo je že šteti za del razpisne dokumentacije in ta del je naročnik v pojasnilih na vprašanja ponudnikov, št. 3531-19/2003-96, z dne 08.01.2004, v 1. točki spremenil tako, da se pojasnilo glasi "mora ponujena oprema, če gre za medicinsko opremo, biti vpisana v register medicinskih pripomočkov v času sklenitve pogodbe, ...". Navedeno pojasnilo v ničemer ne posega v izjavo na strani 76, kot to navaja revident, saj se ponudnik s podpisom te izjave ne zavezuje, da ima opremo že registrirano skladno z določili ZZMP, temveč ga zavezuje le v tem, da ponuja opremo, ki izpolnjuje tehnične lastnosti, ki jih oprema mora imeti, v skladu z namenom uporabe.
Naročnik še dodaja, da je v skladu z zakonom razpisno dokumentacijo ustrezno dopolnjeval in pojasnjeval, ni pa spreminjal meril, kar mu poskuša prikazati vlagatelj.
Naročnik je s sklepom o ustavitvi postopka oddaje javnega naročila, št. 3531-19/2003, z dne 08.01.2004, ustavil oddajo javnega naročila za sklop I. To pravico daje ZJN-1 naročnikom ves čas postopka. Naročnik je namreč razdelil javno naročilo na smiselno zaključene celote -sklope zato, da bi zagotovil večjo konkurenco ponudnikov in s tem dosegel nižjo pogodbeno ceno, skladno s prvim odstavkom 26. člena ZJN-l. V skladu z navedenim je tudi pripravljena razpisna dokumentacija, ki omogoča ločeno oddajanje sklopov, tako da ponudniki lahko podajo ponudbo na en sklop, več sklopov ali za vse sklope; s tem v zvezi je tudi šteti, da če en sklop odpade, odpade tudi njegov celotni tehnični del razpisne dokumentacije. Naročnik se je tako odločil, da razširi konkurenco tudi na dobavitelje mobilnih operacijskih miz; ker s tem spreminja predmet javnega naročila za sklop I, je za ta sklop moral postopek ustaviti. Če naročnik ne bi tako ravnal, bi zavestno kršil določbe razpisne dokumentacije pod A 04 XI. točka, ki,v prvem odstavku določa: "Naročnik lahko spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, vendar ne sme spremeniti predmeta javnega naročila" in temeljni načeli pravil javnega naročanja, to je načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vsaka druga razlaga ne more ovreči zakonite pravice naročnika, da izvede nov postopek povsem neodvisno od pogojev in vsebine prejšnje razpisne dokumentacije. Iz zgoraj navedenih razlogov je tudi zmotno naziranje vlagatelja zahtevka, da je predmet javnega naročila "Dokončanje objekta". Predmet javnega naročila je "Nabava in montaža splošne, medicinske in tehnološke opreme za OP â??â??". Dokončanje objekta je namreč le razlog, zaradi katerega naročnik sploh oddaja predmetno javno naročilo.
Naročnik nazadnje še ugotavlja, da ima vlagatelj šele sedaj, kot navaja v zahtevku za revizijo, več vprašanj na določila razpisne dokumentacije. Ponudnik navedenih vprašanj v zakonsko postavljenem roku, pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb, kot to določa tretji odstavek 25. člena ZJN-l, ni poslal, torej mu je bila razpisna dokumentacija v vsem ostalem, česar ni postavil kot vprašanje ali prošnjo za pojasnilo, razumljiva. Glede na dejstvo, da tovrstnih vprašanj v zakonskem roku ni postavil nobeden od ostalih ponudnikov, saj bi naročnik nanje moral odgovoriti in bi pojasnilo prejel tudi vlagatelj zahtevka, pomeni, da je bila v navedenih delih razpisna dokumentacija jasna.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.01.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki naj zahtevku za revizijo v celoti ugodi.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 3531-19/2003-119, z dne 04.02.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj s celotno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik odločitve o zahtevku za revizijo (sklep, št. 3531-19/2003-116, z dne 22.01.2004) ni v celoti obrazložil, saj večih bistvenih vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo sploh ni meritorno obravnaval. Naročnik tako npr. sploh ni obravnaval vlagateljevih navedb pod točko IV. v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Uvodoma gre izpostaviti formalno razzlogovanje takšnega stališča, ki izhaja iz subsidiarne uporabe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02; v nadaljevanju: ZPP). V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Tako po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). ZPP v primeru gospodarskih sporov male vrednosti sicer določa, da obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo (496. člen ZPP); vendar tej določbi ZPP v predmetnem revizijskem postopku, poleg iz vsebinskih (narava pravnega varstva po ZRPJN), glede na določbo prvega odstavka 495. člena ZPP, ki določa gospodarski spor male vrednosti, tudi iz formalnih razlogov, ni mogoče slediti.

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi razlogov za naročnikovo odločitev. Če bi namreč sledili naročnikovemu ravnanju z zahtevkom za revizijo v obravnavanem primeru, ne bi potrebovali norme prvega odstavka 17. člena ZRPJN, po kateri je pač od vlagatelja odvisno ali bo nadaljeval postopek.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predmetnem revizijskem postopku tudi ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije pred (formalno pravilno obrazloženo) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da če naročnik ne sprejme svoje odločitve o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema le-tega, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon ne določata drugače.". Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili ZJN-1, lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije, pri čemer zahteva za dodatna pojasnila po tretjem odstavku 25. člena ZJN-1 ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo iz tega razloga.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 12.02.2004


predsednica senata:
mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Ministrstvo za zdravje RS, štefanova 5, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran