018-022/04 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Metode Hrovat kot predsednice senata, članice mag. Marije Bezovšek kot poročevalke in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SIND Ljubljana d.d.o., Freyerjeva 32/b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN dne 10.02.2004

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.09.2001 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala za dobo treh let.
Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 76, z dne 28.09.2001, pod št. objave Ob-55539, objavil predhodni javni razpis za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala. Na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 45, z dne 24.05.2002, pod št. objave Ob-69665, za oddajo javnega naročila po omejenem postopku za nabavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala po tretjem odstavku 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), je naročnik dne 28.06.2002 sprejel sklep št.: 1/2001/-Lekarna, o usposobljenosti in sposobnosti za dobavo medicinsko sanitetno potrošnega materiala, diagnostike in ostalega lekarniškega materiala, za obdobje 3 let. Naročnik je dne 09.12.2003 kandidate s priznano usposobljenostjo in sposobnostjo (ponovno) povabil, naj oddajo svoje ponudbe.

Vlagatelj je še pred odpiranjem ponudb vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 21.01.2004). Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v drugi fazi omejenega postopka spremenil več strokovnih pogojev za razpisani medicinski material ter razpisal tudi določene nove medicinske artikle, ki jih razpisna dokumentacija v prvi fazi ni vsebovala in za katere ponudnikom, ki jim je v prvi fazi obravnavanega postopka priznal sposobnost, ni preveril ali izpolnjujejo pogoje v skladu z Zakonom o zdravilih in medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 101/99) in Pravilnikom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 71/03).
Vlagatelj v nadaljevanju oporeka spremenjeni specifikaciji v podskupini št. 7.1.6 (Ventilacijske cevi, baloni, linearni sistemi) in navaja, da je naročnik v drugi fazi omejenega postopka spremenil specifikacijo izdelkov tako, da je določene dihalne sisteme dopolnil z zahtevo, "da so impregnirani z baktericidno prevleko iz srebrovih ionov proti MRSA". Takšno zahtevo pa po vlagateljevem mnenju izpolnjuje le izdelek, ki ga ponuja izključno zastopnik proizvajalca Intersurgical v RS, zato meni, da je takšna sprememba opisa diskriminatorna in v nasprotju s 5. členom ZJN-1. Iz istih razlogov vlagatelj oporeka spremembi specifikacije tudi v podskupini št. 7.1.9 (Filtri). Vlagatelj še navaja, da naročnik ni odgovoril na vsa zastavljena vprašanja oziroma je z odgovori opravičeval spremembe razpisnih pogojev v korist proizvajalcu Intersurgical.

Naročnik je z dopisom, št. 1/2001-Lekarna, z dne 03.02.2004, Državni revizijski komisiji predlagal, naj na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v celoti ali (vsaj) v tistem delu, ki se nanaša na skupine, za katere vlagatelj nima priznane sposobnosti za dobavo, to pa so vse skupine razen skupine "Sanitetno potrošni material". Naročnik v nadaljevanju še predlaga, da naj vloženi revizijski zahtevek ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika tudi v skupini "Sanitetno potrošni material", razen v podskupinah 7.1.6. in 7.1.9. Naročnik navaja, da ima za razpisano blago z dobavitelji sklenjene pogodbe, ki bodo v drugi polovici meseca februarja oziroma v začetku marca 2004 potekle. Naročnik meni, da z zadržanjem postopka predmetnega javnega naročila nastajajo zanj škodljive posledice, saj ne more nadaljevati postopka oddaje javnega naročila tudi za tisti del artiklov, za katere vlagatelj nima priznane sposobnosti, pa jih v revizijskem zahtevku kljub temu izpodbija. Naročnik tudi meni, da za vlagatelja ne bodo nastale nobene škodljive posledice, če se bo predmetni postopek oddaje javnega naročila nadaljeval za vse tiste artikle, ki jih ni izpodbijal. Naročnik je prepričan, da tudi odpiranje ponudb v skupini, v kateri so zajeti izpodbijani artikli, za vlagatelja ne more imeti škodljivih posledic, saj lahko vlagatelj iz istih razlogov vloži revizijski zahtevek tudi po odpiranju ponudb.

Po presoji navedb naročnika ter pregledu razpoložljive dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) določa, da "Vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije." V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da "Državna revizijska komisija lahko na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila."

Iz zgoraj citiranega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona je torej, da vloženi zahtevek zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN tudi ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru skrbno presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija doslej že večkrat zavzela stališče, da morajo biti razlogi, ki opravičujejo odločitev o nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo, pogojeni z objektivnimi okoliščinami posameznega primera in ne z ravnanjem naročnika samega (npr. sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-167/02-25-1533, z dne 06.08.2002 in št. 018-19/03-23-127, z dne 29.01.2003).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sprejela sklep po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Iz obrazložitve naročnikovega predloga in ostale razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bile podane posebne ali izredne okoliščine, ki opravičujejo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, vsekakor pa okoliščine, na katere se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik, niso pogojene z objektivnimi razlogi, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti in/ali z njimi računati, temveč so posledica njegovega ravnanja.

V obravnavanem primeru naročnik svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da mu bodo pogodbe, ki jih ima sklenjene za blago, ki je predmet tega razpisa, potekle februarja in marca 2004 in da mu bodo z zadržanjem postopka nastale škodljive posledice. Naročniku je sicer mogoče pritrditi v tem, da so formalni postopki oddaje javnih naročil dolgotrajni ter da se v praksi pogosto zavlečejo v daljše časovno obdobje. Vendar pa so po drugi strani v teh postopkih ravno zaradi njihove formalnosti posamezna dejanja vezana na z zakoni predpisane roke, zaradi česar je te roke mogoče in potrebno upoštevati že pri samem načrtovanju izvedbe posameznega javnega naročila. Naročnik je tako mogel in moral računati s tem, da utegne biti (tudi) v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila vložena zahteva za pravno varstvo. Samo dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo dejansko vložen, zato seveda ne more predstavljati posebne ali izredne okoliščine, ki je naročnik ni mogel predvideti in/ali pričakovati. Prav tako je bilo naročniku očitno že prej znano, da mu bodo pogodbe, ki jih ima sklenjene z dobavitelji za razpisano blago, potekle februarja ali marca 2004 in torej samo dejstvo poteka pogodb za naročnika ni nepričakovan in/ali nepredvidljiv dogodek. Vse navedeno, s čimer naročnik utemeljuje svoj predlog, torej po mnenju Državne revizijske komisije ne predstavlja izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, pač pa zadeva vprašanje pravočasnega oblikovanja in koordinirane izvedbe poslovnih načrtov naročnika (načrt nabav ipd.) in se posledično nanaša na pravočasno izvedbo postopka oddaje javnega naročila, kar pa v celoti sodi v domeno naročnika. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da utegnejo zaradi zadržanja postopka oddaje javnega naročila zanj nastati določene škodljive posledice, vendar obenem poudarja, da le-teh ni mogoče pripisati dejstvu, da je bila v obravnavanem postopku (v skladu z zakonom) vložena zahteva za pravno varstvo, ampak kvečjemu ravnanju samega naročnika, zaradi česar tudi možnost nastanka morebitnih škodnih posledic ne more predstavljati podlage za sprejem predlagane odločitve v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni mogla slediti predlogu naročnika, naj v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, upoštevajoč pri tem načelo hitrosti v revizijskem postopku (prvi odstavek 3. člena ZRPJN).

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v tej zadevi pa Državna revizijska komisija kljub temu ugotavlja, da je pravilna ugotovitev naročnika, da ima vlagatelj v prvi fazi predmetnega postopka priznano sposobnost le za 1. skupino razpisanega blaga (sedaj za 7. skupino - Sanitetno potrošni material) in posledično interes za dodelitev javnega naročila in/ali priznano aktivno legitimacijo (le) za slednjo.
Kljub temu bi bila "neustavitev" postopka zgolj v skupini 7 (oziroma v izpodbijanih podskupinah 7.1.6 in 7.1.9) neizvedljiva, saj je naročnik v 1. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, za 1. skupino (sedaj skupina 7) priznal sposobnost kar 38 kandidatom (od skupno 48), med katerimi je kar 33 takih, ki jim je razen za 1. skupino (sedaj 7. skupina) priznal sposobnost tudi za druge skupine. Navedeno pa pomeni, da je lahko kar 33 kandidatov oddalo ponudbe, in sicer vsak po eno ponudbo (v isti ovojnici), ki vsebujejo razen medicinskih izdelkov iz 7. skupine tudi artikle iz drugih razpisanih skupin. Povedano drugače. Naročnik bi se na odpiranju ponudb (pri 33 ponudbah) seznanil tudi s podatki za 7. skupino, s tem pa bi vloženi zahtevek tudi v slednji "izgubil" svoj suspenzivni učinek.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 10.02.2004


Predsednica senata:
Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- SIND Ljubljana d.d.o., Freyerjeva 32/b, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška cesta 19a, Ljubljana

Natisni stran