018-018/04 Splošna bolnišnica Jesenice - Medistar d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za dobavo blaga - monitor za koronarno enoto (IIT terapija) - 5 komadov in centralno postajo - 1 komad ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Medistar d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.1.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen. Postopek oddaje javnega naročila za dobavo blaga - monitor za koronarno enoto (IIT terapija) - 5 komadov in centralno postajo - 1 komad, objavljen v Uradnem listu RS, št. 107-108/2003, z dne 7.11.2003, pod št. objave Ob-105114, se v celoti razveljavi.
2. Vlagateljevi zahtevi za povračilo stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za dobavo blaga - monitor za koronarno enoto (IIT terapija) - 5 komadov in centralno postajo - 1 komad objavil v Uradnem listu RS, št. 107-108/2003, z dne 7.11.2003, pod št. objave Ob-105114. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 4.12.2003, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe in da je strokovna komisija naročnika za vlagateljevo ponudbo ugotovila, da je nepravilna, ker ne vsebuje obrazca BON 1.

Po odpiranju ponudb je vlagatelj naročniku posredoval dokument, z dne 5.12.2003, ki ga je naslovil kot "pritožba", v katerem navaja, da mu ni jasen razlog, zaradi katerega je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepravilno. Vlagatelj citira sporno zahtevo razpisne dokumentacije: "- BON 1 in BON 2, ki ga izdaja AJPES ali potrdilo poslovne banke, ki vodi..." in navaja, da to besedilo razume tako, kot je zapisano: treba je priložiti (a) BON 1 in BON 2 ali (b) potrdilo poslovne banke. Vlagatelju ni jasno, kako bi bilo mogoče to zvezo razumeti drugače, če pa jo razpisna komisija razume drugače, je besedilo te zahteve dvoumno. Dvoumnost razpisnih pogojev pa je po mnenju vlagatelja razlog za razveljavitev javnega razpisa oz. za upoštevanje (neizločitev) njegove ponudbe. Vlagatelj naročnika prosi, da ustrezno ukrepa, in navaja, da se bo v nasprotnem primeru pritožil na višjo instanco.

Naročnik je dne 17.12.2003 izdal dokument, ki ga je naslovil kot "odgovor na pritožbo v zvezi z JR z dne 7.11.2003, Ob-105114", v katerem navaja, da je ponovno preučil problem, ki se nanaša na zahtevo "...potrjen obrazec BON 1 in BON 2 ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun...". Naročnik meni, da to besedilo ni nejasno oz. dvoumno, saj iz preostalega teksta razpisne dokumentacije izhaja, da brez obrazca BON 1 ponudbe ni mogoče točkovno ovrednotiti. Med podatki v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: Navodila) je namreč v 9. členu, 3. točka, navedeno, da se ponudniku dodelijo tudi točke na podlagi podatkov o celotni gospodarnosti, ki so razvidni iz obrazca BON 1.

Naročnik je dne 19.12.2003 izdal dokument "sklep o oddaji javnega naročila", iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje, za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da ne vsebuje vseh dokumentov (manjkal naj bi obrazec BON 1), zato jo je izločil iz nadaljnjega ocenjevanja.

Vlagatelj je naročniku posredoval dokument, z dne 19.12.2003, ki ga je naslovil kot "zahteva za revizijo razpisa JR 107-108 (monitorji z dne 7.11.03, Ob 105114)", v katerem navaja, da je bilo v razpisni dokumentaciji naslednje besedilo: "BON I ali BON II, ki ga izdaja AJPES ali potrdilo poslovne banke, ki vodi...". Vlagatelj navaja, da je bilo to besedilo jasno, pozneje pa je bilo zamenjano z naslednjim besedilom: "BON I in BON II, ki ga izdaja AJPES ali potrdilo poslovne banke, ki vodi...". Tudi to besedilo je po vlagateljevem mnenju jasno. Vlagatelj ga razlaga tako, da je zahtevan bodisi "BON I in BON II, ki ga izdaja AJPES", bodisi "potrdilo poslovne banke, ki vodi...". Vlagatelj navaja, da naročnik to besedilo razume tako, da se zahteva BON I, poleg le-tega pa še bodisi BON II bodisi potrdilo poslovne banke. Vlagatelj meni, da je besedilo zahteve nejasno, kar je razlog za razveljavitev razpisa. Vlagatelj še navaja, da se je naročniku pritožil že dne 5.12.2003 in da je dne 19.12.2003 od naročnika prejel zavrnitev pritožbe.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 6.1.2004, pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je takso v višini 100.000,00 SIT plačal dne 9.1.2004.

Naročnik je dne 13.1.2004 na podlagi 16. člena ZRPJN sprejel sklep, št. 0301-844/3-04, iz izreka katerega je razvidno, da je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi tega sklepa pa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji sprva napačno navedel, da morajo ponudniki za ocenjevanje usposobljenosti in sposobnosti med drugim predložiti "potrjen obrazec BON 1 ali BON 2 ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran". Dne 20.11.2003 je bila vsem zainteresiranim ponudnikom poslana obrazložitev oz. popravek razpisne dokumentacije, in sicer : "v šestem in desetem členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudb se pojavlja zveza besed BON 1 ali BON 2, kar ni pravilno. Pravilno se ta zveza besed glasi BON 1 in BON 2.". Takšno besedilo je po mnenju naročnika nedvoumno, saj iz celotne razpisne dokumentacije izhaja, da je obrazec BON 1 nujno potreben zaradi vsebovanih podatkov, ki se upoštevajo pri ocenjevanju po postavljenih merilih, BON 2 ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun, pa služi kot dokazilo, da ponudnik izpolnjuje pogoj, da v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran. Naročnik navaja, da je vlagatelju že v odgovoru na njegovo pritožbo odgovoril, da to besedilo ni nejasno oz. dvoumno, saj iz preostalega teksta razpisne dokumentacije izhaja, da brez obrazca BON 1 ponudbe ni mogoče točkovno ovrednotiti. Med podatki v Navodilih je namreč v 9. členu, 3. točka, navedeno, da se ponudniku dodelijo tudi točke na podlagi podatkov o celotni gospodarnosti, ki so razvidni iz obrazca BON 1.
Naročnik je vlagatelja opozoril, da mu mora v skladu s 17. členom ZRPJN najkasneje v roku treh dni od prejema sklepa sporočiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. V pravnem pouku pa je naročnik zapisal, da se lahko vlagatelj zoper njegovo odločitev v roku treh dni pritoži na Državno revizijsko komisijo.

Z dopisom, z dne 15.1.2004, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil prošnjo za revizijo predmetnega javnega razpisa, v kateri povzema dosedanji potek revizijskega postopka in revizijske navedbe iz svojih prejšnjih dokumentov. V dopisu vlagatelj dodatno navaja, da naročnik sam priznava nejasnost sporne formulacije, saj navaja, da je treba na to, da se zahteva obrazec BON 1, sklepati iz celotne razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da morajo biti razpisni pogoji jasni in zahtevani dokumenti taksativno navedeni, ni pa dopustno, da je treba nanje sklepati iz konteksta. Po mnenju vlagatelja je bila razpisna dokumentacija tudi sicer slabo pripravljena, saj je bilo navedeno, da na razvrstitev ponudb vpliva cena servisne ure, zato ponudb brez tega podatka ni mogoče točkovno ovrednotiti, pri čemer pa podatek o ceni servisne ure sploh ni bil zahtevan.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 16.1.2004, obvestil, da se bo pritožil na Državno revizijsko komisijo. Z dopisom, z dne 16.1.2004, pa je vlagatelj Državno revizijsko komisijo prosil za povračilo stroškov plačila takse v višini 100.000,00 SIT.

Ker dokumentacija o predmetnem revizijskem postopku, ki je bila posredovana Državni revizijski komisiji, ni bila popolna, je Državna revizijska komisija naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj ji posreduje manjkajočo dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 22.1.2004, posredoval dokumentacijo, ki se nanaša na predmetni javni razpis.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Uvodoma gre ugotoviti, da je vlagatelj pravno sredstvo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vložil takoj po prejemu zapisnika o javnem odpiranju ponudb, ki ga je naročnik izdal dne 4.12.2003. V dokumentu, z dne 5.12.2003, ki ga je naslovil kot "pritožba", vlagatelj namreč ugovarja ugotovitvi naročnikove strokovne komisije, ki je razvidna iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, in sicer da njegova ponudba ni pravilna, ker ne vsebuje obrazca BON 1. V dokumentu, z dne 5.12.2003, ki ga je naslovil kot "pritožba", vlagatelj sicer ne navaja, da je obrazec BON 1 priložil, pač pa zatrjuje, da je besedilo razpisne dokumentacije, ki se nanaša na predložitev bonitetnih obrazcev oz. potrdil poslovnih bank, zaradi različne interpretacije dvoumno, to pa naj bi bil razlog za razveljavitev razpisa.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače. V primeru torej, kadar ponudnik naročniku v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila očita kakršnokoli kršitev pravil javnega naročanja, je pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Le-tega ponudnik začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, ne pa pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva le v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi že vloženega zahtevka za revizijo) pride do procesne odločitve naročnika. Ker je v postopku oddaje javnega naročila zahtevek za revizijo edino pravno sredstvo, ki ga ima na voljo ponudnik za zaščito svojega pravnega položaja, je treba dokument, v katerem ponudnik ugovarja ravnanju naročnika in predlaga razveljavitev razpisa, obravnavati kot zahtevek za revizijo in z njim postopati v skladu z določbami ZRPJN.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena). Ne glede na njegovo dopustnost ali utemeljenost pa ima vsak zahtevek za revizijo v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN suspenzivni učinek, kar pomeni, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo zadržati vse aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila vse do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka oz. do morebitne izdaje sklepa Državne revizijske komisije o delni ali popolni nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo (drugi odstavek 11. člena ZRPJN).

Navedeno pomeni, da bi moral naročnik vlagateljev dokument, z dne 5.12.2003, naslovljen kot "pritožba", šteti za zahtevek za revizijo in z njim postopati v skladu z zgoraj omenjenimi določili ZRPJN, hkrati pa bi moral upoštevati suspenzivni učinek vloženega zahtevka za revizijo ter zadržati vse aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz dokumentacije predmetnega revizijskega postopka je razvidno, da naročnik z vlagateljevim zahtevkom za revizijo, z dne 5.12.2003, ni postopal tako, kot to od njega zahteva ZRPJN, saj ni preveril, ali zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN (in ga pozval k morebitni dopolnitvi), pač pa je izdal dokument, z dne 17.12.2003, ki ga je naslovil kot "odgovor na pritožbo v zvezi z JR z dne 7.11.2003, Ob-105114", ki sicer vsebuje naročnikovo interpretacijo spornega pogoja, ne vsebuje pa atributov naročnikove odločitve iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN (izrek o delni ali celotni razveljavitvi postopka oz. zavrnitvi zahtevka za revizijo) ter prvega odstavka 17. člena ZRPJN (pravni pouk). S takim ravnanjem je naročnik povzročil, da je vlagatelj dne 19.12.2003 vložil še eno pravno sredstvo z identično vsebino, s katerim je naročnik tokrat postopal kot z zahtevkom za revizijo in vlagatelja pozval, naj ga dopolni s potrdilom o vplačilu takse.

Naročnik torej ni upošteval določbe prvega odstavka 11. člena ZRPJN, saj z zahtevkom za revizijo, z dne 5.12.2003, ni ravnal v skladu z določili ZRPJN, hkrati pa je nadaljeval postopek oddaje javnega naročila in je kljub temu, da revizijski postopek, začet na podlagi zahtevka za revizijo, z dne 5.12.2003, še ni bil pravnomočno zaključen, izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument z dne 19.12.2003). Ker je naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika posledica kršitve pravila o suspenzivnem učinku vloženega zahtevka za revizijo, gre ugotoviti, da je naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, z dne 19.12.2003, izdan v nasprotju s kogentnimi pravili ZRPJN.

Ne glede na navedeno pa je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, z dne 5.12.2003, vsebinsko obravnavala, saj je vlagatelj (zaradi nezakonitega ravnanja naročnika) dne 19.12.2003 ponovno vložil zahtevek za revizijo z identično vsebino in je po pozivu naročnika plačal revizijsko takso. Naročnik je o tem pravnem sredstvu tudi odločil s sklepom (dokument, z dne 13.1.2003), vlagatelj pa je v skladu z naročnikovim pravnim poukom vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, hkrati pa je o tem obvestil tudi naročnika.

Glede navedenega sklepa naročnika, s katerim je zahtevek za revizijo, z dne 19.12.2003, zavrgel, gre ugotoviti, da naročnik za zavrženje zahtevka za revizijo ni imel zakonske podlage. ZRPJN namreč v četrtem odstavku 12. člena in drugem odstavku 13. člena določa, v katerih primerih lahko naročnik s sklepom zavrže zahtevek za revizijo. Iz obrazložitve naročnikovega sklepa, z dne 13.1.2004, je razvidno, da se naročnik ne sklicuje na pomanjkanje procesnih predpostavk, ki so določene v 9., 12. in 13. členu ZRPJN, pač pa je razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo obravnaval meritorno v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, zaradi česar bi mu moral bodisi ugoditi bodisi bi ga moral zavrniti kot neutemeljenega.

Prav tako gre ugotoviti, da je v sklepu, z dne 13.1.2004, naročnik navedel dvoumen pravni pouk, saj je najprej navedel, da ga mora vlagatelj v skladu s 17. členom ZRPJN najkasneje v roku treh dni od prejema sklepa pisno obvestiti o tem, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, pod tem besedilom pa je pod naslovom "pravni pouk" zapisal še, da se lahko vlagatelj v primeru, če meni, da je zahtevek za revizijo zavržen neupravičeno, v roku treh dni pritoži na Državno revizijsko komisijo. Naročnika velja opozoriti, da je neposredna pritožba na Državno revizijsko komisijo mogoča le v primeru, ko naročnik zahtevek za revizijo zavrže (četrti odstavek 12. člena in drugi odstavek 13. člena ZRPJN) ali v primeru, ko naročnik izda sklep o umiku zahtevka za revizijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Kadar pa naročnik o zahtevku za revizijo odloči meritorno v skladu s 16. členom ZRPJN, se postopek pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje na podlagi obvestila o nadaljevanju, ki ga mora vlagatelj v roku treh dni od prejema odločitve o zahtevku za revizijo posredovati naročniku, sicer se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknil.

Ker napačni oz. dvoumni pravni pouk ne more iti v škodo vlagatelja in ker je vlagatelj v skladu z naročnikovim pravnim poukom pravočasno vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo, hkrati pa je o tem obvestil tudi naročnika, je treba šteti, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje na Državni revizijski komisiji (17. člen ZRPJN), zato je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo tudi meritorno obravnavala.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede interpretacije pogoja, določenega v 6. točki 7. člena Navodil, kjer je naročnik zapisal, da bo ponudnikom priznal usposobljenost oz. sposobnost, če predložijo "BON 1 ali BON 2 ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran.". V 10. členu Navodil je naročnik določil, katera dokazila morajo ponudniki predložiti kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 7. člena Navodil. V 6. točki 10. člena Navodil je naročnik tako zahteval "BON 1 ali BON 2, ki ga izdaja AJPES ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov žiro račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran.". Z dopisom, z dne 20.11.2003, je naročnik v tem delu spremenil razpisno dokumentacijo, saj je zapisal: "V šestem in desetem členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudb se pojavlja zveza besed BON 1 ali BON 2, kar ni pravilno. Pravilno se ta zveza besed glasi BON 1 in BON 2.". V skladu z naročnikovim popravkom se sporna zahteva razpisne dokumentacije torej glasi:

- BON 1 in BON 2 ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran (6. točka 7. člena Navodil) oz.
- BON 1 in BON 2, ki ga izdaja AJPES ali potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov žiro račun, da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran (6. točka 10. člena Navodil).

Iz dikcije zapisanega pogoja gre z uporabo gramatikalne razlage ugotoviti, da sta glede vprašanja predložitve bonitetnih dokumentov možni vsaj dve različni interpretaciji:

- predložiti je treba bodisi obrazec BON 1 in BON 2 bodisi namesto njiju potrdilo poslovne banke;
- predložiti je treba obrazec BON 1, poleg njega pa še bodisi obrazec BON 2 bodisi potrdilo poslovne banke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z navedenim pogojem kršil prvi odstavek 23. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Pogoj mora biti namreč kot element, ki je izključne narave in ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), določen na jasen, transparenten in nedvoumen način. Pogoj, ki je določen na način, ki dopušča različne interpretacije glede njegovega izpolnjevanja oz. tako, da je mogoče njegovo pravo vsebino razbrati šele v razmerju do drugih določil razpisne dokumentacije, ne izpolnjuje zahteve po jasnosti in nedvoumnosti, ki je toliko bolj pomembna ob upoštevanju dejstva, da je neizpolnjevanje posameznega pogoja sankcionirano z najhujšo možno kaznijo za ponudnika - izločitvijo njegove ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila in s tem izločitvijo iz kroga možnih poslovnih partnerjev naročnika. Nejasnih določil razpisne dokumentacije zato ni mogoče razlagati v škodo ponudnika, pač pa je treba v dvomu šteti, da ponudba izpolnjuje nejasno določene pogoje in da ji s tega vidika ni mogoče očitati nepravilnosti.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa ugotovljene nejasnosti pogoja predložitve bonitetnih obrazcev ni mogoče odpraviti zgolj z razveljavitvijo naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila (ki je, kot je bilo že zapisano, nezakonito že zaradi kršitve pravila o suspenzivnem učinku zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 11. člena ZRPJN) in uvrstitvijo vlagateljeve ponudbe v ponovljeni postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, saj je naročnik merilo "finančna usposobljenost" opisal in ovrednotil z uporabo finančnih kazalnikov, ki jih vsebuje obrazec BON 1. Po eni strani vlagateljeve ponudbe zaradi nejasnosti pogoja predložitve bonitetnih obrazcev ni mogoče šteti za nepravilno, po drugi strani pa naročnik njegove ponudbe ne more oceniti v skladu z določili razpisne dokumentacije. S tem bi bila v ponovljenem postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb onemogočena medsebojna primerljivost ocenjevanja ponudb, ki izhaja iz načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), zato je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. S ponovitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila je naročniku dana možnost, da odpravi ugotovljeno nejasnost razpisne dokumentacije (in tudi morebitna druga nejasna določila), vsem ponudnikom pa je dana možnost, da predložijo nove ponudbe in jih prilagodijo spremenjeni razpisni dokumentaciji.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN, v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28.1.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice
- Medistar d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana
- Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran