018-018/04 Splošna bolnišnica Jesenice - Medana d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za dobavo blaga - monitor za koronarno enoto (IIT terapija) - 5 komadov in centralno postajo - 1 komad ter na podlagi zahtevka za revizijo in pritožbe vlagatelja MEDANA d.o.o., Stegne 27, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Milena Sevnik Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.1.2004

odločila:

1. Naročnik mora o vlagateljevem dokumentu "zahtevek za revizijo oz. vzporedno pritožba na Državno revizijsko komisijo skladno s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN", z dne 16.1.2004, v delu, ki ga je šteti kot zahtevek za revizijo, odločiti v skladu z določili ZRPJN.
2. Vlagateljev dokument "zahtevek za revizijo oz. vzporedno pritožba na Državno revizijsko komisijo skladno s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN", z dne 16.1.2004, se v delu, ki ga je šteti kot pritožbo, zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za dobavo blaga - monitor za koronarno enoto (IIT terapija) - 5 komadov in centralno postajo - 1 komad objavil v Uradnem listu RS, št. 107-108/2003, z dne 7.11.2003, pod št. objave Ob-105114. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 4.12.2003, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Iz dokumenta "sklep o oddaji javnega naročila", z dne 19.12.2003, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.12.2003, v skladu s prvim odstavkom 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 6.1.2004.

Državna revizijska komisija je dne 21.1.2004 prejela vlagateljev dokument, z dne 16.1.2004, naslovljen kot "zahtevek za revizijo oz. vzporedno pritožba na Državno revizijsko komisijo skladno s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN". V tem dokumentu vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj le-ta ni izkazal, da je njegova oprema vpisana v register medicinskih pripomočkov, s čimer ni izpolnil ene od zahtev razpisne dokumentacije. Poleg tega izbrani ponudnik ni predložil ustrezne bančne garancije za zavarovanje posla, njegova ponudba pa tudi ne izpolnjuje nekaterih tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja je naročnik tudi napačno ocenil njegovo ponudbo, saj bi pri merilu "finančna usposobljenost" morala prejeti višje število točk.
Vlagatelj tudi navaja, da je ob pregledu dokumentacije pri naročniku zasledil, da je ponudnik Medistar d.o.o., Ljubljana, dne 12.1.2004 podal popoln zahtevek za revizijo, v katerem je ugovarjal ugotovitvi naročnika, da je podal napačno ponudbo, saj je predložil potrdilo poslovne banke o solventnosti namesto obrazca BON 1 in BON 2. Dne 13.1.2004 je naročnik izdal odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrgel. Vlagatelj ugotavlja, da je sam ponudnik, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, zato ima legitimen interes, da vstopi v postopek revizije kot stranski udeleženec. Z neupravičeno izločitvijo ponudnika Medistar d.o.o., Ljubljana, bi lahko vlagatelju nastala škoda, saj upoštevajoč dejstvo nepravilnosti izbrane ponudbe naročnik ene pravilne ponudbe (vlagateljeve) glede na 76. člen ZJN-1 ne bi mogel izbrati, lahko pa bi izbral, če bi se ugotovilo, da sta pravilni ponudbi dve. Vlagatelj meni, da je s tem izkazan njegov interes za stransko udeležbo, pritožba pa je tudi pravočasna, saj vlagatelj o zahtevku ni bil obveščen in je v zakonitem roku treh dni po tem, ko je izvedel za razlog pritožbe, vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN. Ne glede na dejstvo kršitve postopka, po kateri bi moral naročnik o vloženem zahtevku obvestiti vse ponudnike (naročnik je s kopijo zahtevka obvestil le izbranega ponudnika, ni pa obvestil vlagatelja), vlagatelj meni, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom. Iz sklepa o zavrženju zahtevka je namreč razvidno, da je naročnik ugotovil, da mora zadevo vsebinsko obravnavati, obenem pa je zahtevek zavrgel. Zahtevek je zato v nasprotju s samim seboj in bi ga kazalo skladno z ZRPJN ali zavrniti ali mu ugoditi, ne pa zavreči. Sklep o zavrženju bi bilo zato treba razveljaviti. Vlagatelj se strinja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji alternativno zahteval ali oba obrazca BON ali potrdilo o solventnosti banke. Ponudnik je izpolnil alternativno zahtevo, zato gre njegovo ponudbo šteti za pravilno, saj dokumentacije v dvomu ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika. V primeru, da naročnik na podlagi listine ne more izvesti ocenjevanja, lahko skladno s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 zahteva dodatna pojasnila, meni vlagatelj. S tem, ko bi naročnik od ponudnika dodatno zahteval obrazca BON 1 in BON 2, da bi si pomagal pri vrednotenju in ocenjevanju ponudb, po mnenju vlagatelja ne bi dopustil take spremembe, ki bi iz neustrezne le-to naredila ustrezno. Omenjeni obrazci se za preteklo leto ne morejo spreminjati in jih ni mogoče prirediti ter ostajajo vseskozi enaki. Ponudnik nima vpliva na njihovo vsebino, saj jih izdaja druga pristojna institucija. Poleg tega ne gre za dopolnitev, ki bi iz neustrezne le-to naredila ustrezno, saj je ponudba s predloženim dokazilom banke o solventnosti pravilna. Dikcijo 54. člena ZJN-1, ki naročniku to dovoljuje, ga pa ne zavezuje, gre v tem primeru (upoštevaje načelo gospodarnosti) razlagati tako, da naročnik s tem pridobi drugo pravilno ponudbo in lahko izbere najugodnejšo ponudbo, še navaja vlagatelj.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tudi predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o zavrženju in da naročniku navodila, da vsebinsko odloči o zahtevku v smeri zahteve po dopolnitvi skladno s 54. členom ZJN-1 ter posledično ugodi revizijskemu zahtevku in razveljavi prvotno odločitev o izbiri, naročnik pa naj ponovno oceni preostale pravilne ponudbe in izbere najugodnejšega ponudnika izmed pravilnih ponudb. Podrejeno pa vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija predmetno javno naročilo v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi stroške za takso v višini 100.000,00 SIT ter stroške za zastopanje in pripravo revizijskega zahtevka v višini 2000 točk z DDV in 3% materialnih stroškov.


Po pregledu dokumentacije o predmetnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagateljev dokument, z dne 16.1.2004, naslovljen kot "zahtevek za revizijo oz. vzporedno pritožba na Državno revizijsko komisijo skladno s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN", gre v delu, ki se nanaša na očitke o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, očitke o nepravilnosti ocenjevanja ponudb na podlagi merila "finančna usposobljenost" ter očitke o nepravilni izločitvi ponudbe ponudnika Medistar d.o.o., Ljubljana, šteti kot zahtevek za revizijo.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o vloženem zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od treh navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena).

Ker naročnik vlagateljevega dokumenta, z dne 16.1.2004, še ni procesno obravnaval niti o njem ni meritorno odločil, in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN oz. drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev dokument, z dne 16.1.2004, v delu, ki ga gre šteti kot zahtevek za revizijo, vrnila v odločanje naročniku. Naročnika gre opozoriti, da mora pri obravnavi zahtevka za revizijo odločati tudi o stroških, katerih povračilo zahteva vlagatelj. O stroških, ki jih zahteva vlagatelj, pa bo (ne glede na odločitev naročnika) odločala tudi Državna komisija, če bodo izpolnjene procesne predpostavke za odločanje pred Državno revizijsko komisijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Vlagatelj v dokumentu "zahtevek za revizijo oz. vzporedno pritožba na Državno revizijsko komisijo skladno s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN" tudi navaja, da ima pravni interes, da kot stranski udeleženec vstopi v postopek revizije, ki je bil začet na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Medistar d.o.o., Ljubljana.

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja javna naročila, in ZRPJN, ne določata drugače. Vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, je torej pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo, s katerim je mogoče uveljavljati pravno varstvo zoper vsako domnevno nezakonito oz. nepravilno ravnanje naročnika.

Glede na ugotovitev, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsak od ponudnikov, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, in da lahko vsak od ponudnikov v zahtevku za revizijo ugovarja zoper vsako ravnanje naročnika, je treba s procesnega vidika šteti, da se lahko revizijski postopek v primeru, ko zahtevek za revizijo vloži eden od njih, nadaljuje samo na podlagi obvestila o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN (oz. pritožbe iz četrtega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena ali prvega odstavka 17. člena ZRPJN), ki ga (jo) mora vložiti isti ponudnik, ki je tudi vložil zahtevek za revizijo. Ponudniku namreč ni mogoče priznati pravnega interesa za nadaljevanje postopka ali vložitev pritožbe v revizijskem postopku, ki je bil začet na podlagi zahtevka za revizijo drugega ponudnika, saj ima vsak ponudnik v skladu z določili ZRPJN možnost in pravico zahtevati pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo in v le-tem ugovarjati zoper vsako ravnanje naročnika, ki se mu zdi nezakonito. To pomeni, da lahko vsak ponudnik v postopku revizije oddaje javnega naročila načeloma ugovarja tudi zoper domnevno nepravilno ravnanje naročnika s ponudbo konkurenčnega ponudnika.

V skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03; v nadaljevanju: ZPP) določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP).

Ker je vlagatelju kot ponudniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije javnega naročila, ki se začne z vložitvijo (lastnega) zahtevka za revizijo, mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe v revizijskem postopku, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil drug ponudnik. Vlagateljev dokument "zahtevek za revizijo oz. vzporedno pritožba na Državno revizijsko komisijo skladno s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN", z dne 16.1.2004, je zato treba v delu, ki ga je šteti kot pritožbo zoper odločitev naročnika o zahtevku za revizijo drugega ponudnika, na podlagi 343. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28.1.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, Jesenice
- Odvetnica Milena Sevnik Jakoš, Miklošičeva 28, Ljubljana
- Gorenje GTI d.o.o., Partizanska 12, Velenje
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran