018-016/04 MORS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02 in 14/03, v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za tiskanje, pripravo in distribucijo revije Slovenska vojska za obdobje 24 mesecev, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba SET, podjetje za usposabljanje invalidov, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RS Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.02.2004

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 404-08-228/2003-11, z dne 17.11.2003.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08.07.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, št. 404-08-228/2003-1, za tiskanje, pripravo in distribucijo revije Slovenska vojska ter v Uradnem listu RS, št. 71-72, z dne 25.07.2003, pod številko objave Ob-98757, objavil predmetni javni razpis. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 404-08-228/2003-5, z dne 28.08.2003, izhaja, da je naročnik prejel štiri ponudbe.

Naročnik je dne 04.09.2003 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 03.09.2003, v katerem je le-ta navajal nepravilnosti v zvezi z merili. Naročnik je s sklepom, št. 404-08-287/2003-7, z dne 23.9.2003, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Na podlagi dopisa, z dne 25.09.2003, s katerim je vlagatelj nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je le-ta s sklepom, št. 018-239/03-24-1619, z dne 15.10.2003, zahtevek za revizijo zavrnila, naročnik pa je skladno z njenimi napotki nadaljeval postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 404-08-228/2003-11, z dne 17.11.2003, vse ponudnike obvestil, da je za izvajanje razpisanih storitev izbral ponudnika Schwarz d.o.o., Ob progi 4, Vrhnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.11.2003, na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval izdajo obrazloženega obvestila, ki mu ga je naročnik posredoval z dopisom, št. 404-08-228/2003-14, z dne 09.12.2003.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 20.12.2003, v katerem navaja, da iz obvestila o oddaji naročila, z dne 17.11.2003, ni bilo razvidno, na podlagi česa je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika kot najugodnejšo, glede na to, da so bile cene posameznih pozicij v strukturi cene (1.3, 1.4, 1.5, 1.6, 3.3) nerazumno nizke, poleg tega pa ni bilo razvidno, da izbrani ponudnik razpolaga z zahtevano tehnično opremljenostjo za silikonsko zaščito posameznih strani revije, kar je bil pogoj razpisne dokumentacije. Zato je vlagatelj od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.
Vlagatelj navaja, da izvedba javnega naročila s strani izbranega ponudnika ni mogoča, saj ni razvidno, da bi le-ta razpolagal s tehnično zmožnostjo dvostranske silikonske zaščite vseh edicij. Po trditvah vlagatelja je izbrani ponudnik s pogodbo o najemu, z dne 30.05.2003, edino "heat set" rotacijo s silikonskim premazom predal v uporabo vlagatelju, kar je na morebitno zahtevo naročnika preverljivo s podpisano oziroma verificirano pogodbo. Vlagatelj ne verjame, da bi lahko izbrani ponudnik navedeno storitev izvajal s podizvajalcem, saj gre praktično za vso storitev, s tem pa se postavlja tudi vprašanje sodelovanja na predmetnem javnem razpisu, če ustreznih tehničnih pogojev izbrani ponudnik ni sposoben zagotoviti.
Vlagatelj dalje navaja, da po cenah, ki jih je izbrani ponudnik ponudil pod točkami 1.3, 1.4, 1.5, 1.6, 2 in 3.3, ni mogoča izpolnitev predmetnega javnega naročila. Vlagatelj ugotavlja, da so vsi ostali ponudniki ponudili primerljive in realne cene v skladu z zahtevami naročnika, izbrani ponudnik pa na določenih pozicijah ekstremno odstopa, saj nastopa z nerazumno nizkimi cenami, ki jih v nobenem primeru ne more strokovno obrazložiti. Argumentacija izbranega ponudnika, da "ko tiskarski stroj tiska posamezno tiskovino so vsi parametri že nastavljeni" je za strokovnjaka s področja grafike in tiskarstva podcenjujoča, saj gre poleg različnih tiskovin tudi za različne gramature papirja. Prav tako je za vsako tiskovino (priloge, posterji oziroma plakati) potrebna nova priprava in nove nastavitve. Vlagatelj poudarja, da cene, ki jih pri posameznih pozicijah ponuja izbrani ponudnik, ne zadostujejo niti za pripravo in kopiranje plošč, kaj šele za papir oziroma sam tisk, čemur bi nedvomno pritrdil tudi neodvisni izvedenec za grafične storitve in tisk. V zvezi z navedbo izbranega ponudnika, ki je razvidna iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila, da ima, vezano z zelo velikim obsegom tiskanja raznih edicij, ki se v večini primerov razpošiljajo preko Pošte Slovenije, zelo ugodne pogoje distribucije, vlagatelj navaja, da je tudi sam oblikoval ceno distribucije glede na ponudbo Pošte Slovenije. Glede na to, da je podjetje vlagatelja po prometu precej večja tiskarna od izbranega ponudnika, vlagatelj navaja, da je sam dobil od Pošte Slovenija enako ponudbo za distribucijo kot podjetje izbranega ponudnika, to je znesek 270.000,00 SIT. Izbrani ponudnik pa je kot ponudbo za distribucijo navedel znesek 80.000,00 SIT, ker je očitno prelil del stroškov za distribucijo v pozicijo 1.1. oziroma 1.2. in s tem na poziciji distribucija pridobil ustrezno število točk. Po ocenjevalnih kriterijih naročnika in po neuradnih izračunih vlagatelja je bil za izvajalca izbran ponudnik, ki ima v končni ponudbi oziroma stroških za izvedbo projekta za cca. 7.680.511,00 SIT višjo letno ponudbo oziroma več kot cca. 15.000.000,00 SIT višjo ponudbo za obdobje dveh let.
Vlagatelj navaja definicijo neobičajne nizke cene in pravilne ponudbe ter s tem v zvezi dodaja, da je izbrani ponudnik v obdobju zadnjih dveh let kršil razpisna merila, saj po vlagateljevi analizi, gramatur papirja, ki so bila zahtevana v prejšnjem razpisu (v ničemer ne odstopajo od zahtev predmetnega javnega razpisa), izbrani ponudnik ni vedno upošteval, prav tako pa tudi ne zahtev po silikonskem premazu. Ne glede na to, da je naročnik v konkretnem postopku zahteval dodatne obrazložitve ponudbe, je vlagatelj prepričan, da naročnik ni ravnal v skladu z zakonom, saj prejete obrazložitve ničesar argumentirano ne pojasnjujejo. Naročnik tako sprejema obrazložitve izbranega ponudnika glede vrednosti v navedenih pozicijah, ki pa niso nič drugega kot zgolj splošni formalni odgovori.
Vlagatelj navaja kršitve temeljnih načel javnega naročanja, in sicer načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj meni, da ravnanje naročnika v konkretnem primeru ne sledi namenu oddati naročilo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, ampak na podlagi zgolj navidezno formalne pravilne izvedbe postopka oddaje javnega naročila izbrati ponudnika, pa če je njegova ponudba najugodnejša ali ne.
Vlagatelj naročnika še opozarja, da bo glede na izid zahtevka za revizijo, na podlagi strokovne grafične in tiskarske analize, ki jih je opravil na reviji Slovenska vojska (za obdobje zadnjih dveh let), obvestil Urad za javna naročila in pristojne službe. Razpisna komisija naročnika je namreč dopustila, da se je v prejšnjem razpisu kljub eklatantni kršitvi podpisane izjave izbranega ponudnika, da bo izpolnjeval pogoje, le-ta izvajal v preteklih dveh letih, tudi na škodo drugih ponudnikov, ki so bili izločeni.
Vlagatelj predlaga, da razpisna komisija naročnika, ob upoštevanju očitanih nepravilnosti, ponovno preveri pravilnost svoje odločitve glede izbire najugodnejšega ponudnika, razveljavi svojo odločitev o izbiri in po ponovnem pregledu ponudb ugotovi, katere ponudbe sploh lahko primerja in ocenjuje ter nato na podlagi ocenjevanja izbere dejansko najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.01.2004, Državno revizijsko komisijo obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, saj na pravočasno vložen zahtevek za revizijo, naročnik v zakonskem roku 20 dni od njegovega prejema ni odgovoril in se šteje, da ga je zavrnil.

Naročnik je s sklepom, št. 404-08-367/2003-4, z dne 13.01.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je s podpisano in žigosano Izjavo - priloga št. 6 od ponudnikov dobil zagotovilo, da izpolnjujejo vse v Izjavi navedene pogoje ter da so v izvedbi tiskanja sposobni izpolniti zahteve naročnika, v kolikor se take zahteve pri tiskanju revije izrazijo s strani naročnika. Nikakor pa ni bila s strani naročnika podana zahteva po tehnični opremljenosti z opremo za silikonski premaz, saj bi bila takšna zahteva v nasprotju z 32. členom ZJN-1, ker bi naročnik na ta način izločil vse ponudnike, ki take opreme sami nimajo, so pa sposobni zagotoviti izvedbo tiskanja s silikonskim premazom za povečano zaščito obstojnosti barv. Naročnik dodaja, da je na poziv od izbranega ponudnika pridobil dopis - Izjavo, z dne 09.12.2003, v katerem izbrani ponudnik zagotavlja, da je sposoben zagotoviti izvedbo revije s silikonsko zaščito oz. ofsetnimi laki, prav tako pa izbrani ponudnik zagotavlja plastifikacijo izdelka, s čimer je s še sodobnejšo tehnologijo dosežen namen dodatne zaščite obstojnosti s plastificiranim ovitkom (revije št. XI/15, z dne 12.09.2003 in XI/21, z dne 09.12.2003).
Naročnik navaja, da je izvedel ocenjevanje skladno z razpisanimi merili, pri čemer je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, prav tako pa tudi kakšne vrednostne uteži (ponderje) jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil.
Glede vlagateljevih očitkov glede nerazumno nizkih cen naročnik navaja, da je oblikovanje strukture cene oziroma strukture stroškov izključna pravica ponudnika, zato naročnik v pravice ponudnikov pri oblikovanju cen ne more posegati. Naročnik pa navaja, da je skladno z določili ZJN-1 pred ocenjevanjem ponudb pri izbranem ponudniku preveril ponujene cene in prejel potrditev in veljavnost ponujenih cen, ki predstavljajo strukturno razdelitev cen pri formiranju skupne cene oziroma stroškov tiskanja, priprave in distribucije naklade revije. Naročnik zavrača vlagateljeve očitke v zvezi s prelivanjem cen v ponudbi izbranega ponudnika, saj je iz obrazložitve ponudbe izbranega ponudnika, z dne 11.11.2003 razvidno in potrjeno, da nizke cene na posameznih pozicijah v nobenem primeru ne pogojujejo manjšanja kvalitete oziroma odmika od grafičnih standardov, ki jih podjetje izpolnjuje s certifikatom ISO9002. Naročnik dodaja, da vlagatelj prav tako neutemeljeno navaja neuradne izračune o stroških, saj so le-ti odvisni od obsega tiskanja, kar pa je še nedefinirano, saj se dejanske potrebe izkažejo šele v fazi izvajanja, bistveno pa to vpliva na obračun stroška vsake naklade. Naročnik poudarja, da so vsi ponudniki izpolnili in podpisali ter žigosali vse zahtevane izjave in priloge ter s tem jamčijo za celotno izvedbo vezano na dejanska naročila in zahteve naročnika ob različnih verzijah, ki so kot možnosti za posamično naklado navedene v razpisu. Izbrani ponudnik je na zahtevo naročnika posredoval dodatno obrazložitev in potrditev ponujenih cen ter zagotovitev izvedbe, kot tudi izjavo o zagotavljanju izvedbe tiskanja z dodatno zaščito ovitka za večjo obstojnost.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.01.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodaja, da je že obvestil Državno revizijsko komisijo o kršitvi prvega odstavka 16. člena ZRPJN, saj naročnik vlagatelju ni posredoval odgovora na zahtevek za revizijo v roku 20 dni od njegovega prejema.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, št. 404-08-367/2003-6, z dne 20.01.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je oddala ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: â"ś2. Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. 3. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ť.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljevo navedbo, ki se nanaša na vsebino obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 17.11.2003. Državna revizijska komisija izpostavlja, da ZJN-1 v 78. členu (Poročilo o oddaji naročila) v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, v drugem odstavku istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1, posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Vsebine obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. Državna revizijska komisija pripominja, da mora na posebno zahtevo ponudnika (kar je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkoristil tudi vlagatelj), ki ni bil izbran, pošlje naročnik le-temu tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročnika (prvi odstavek 79. člena ZJN-1), na osnovi katerega lahko ponudnik ugotovi, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo, ali pa se bo zadovoljil zgolj z informacijami o oddaji javnega naročila. Za obrazloženo obvestilo pa zakon določa (drugi odstavek 79. člena ZJN-1), katere podatke mora vsebovati, in sicer:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednost prejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.

Glede vlagateljevega očitka, da izvedba javnega naročila s strani izbranega ponudnika ni mogoča, ker naj le-ta ne bi razpolagal s tehnično zmožnostjo dvostranske silikonske zaščite vseh edicij, Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija med pogoji za sposobnost nikjer izrecno ne zahteva razpolaganja (!) s tehnično zmožnostjo dvostranske silikonske zaščite, kar a fortiori velja za njegovo navajanje (!) v ponudbi. Kot dokazila, podatki in ostalo, kar mora ponudnik predložiti za ugotovitev njegove usposobljenosti za izvedbo javnega naročila, je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 9. Ostale izjave in podatki, zahteval (tudi) Izjavo o zagotavljanju vseh navedenih posebnih pogojev po zahtevi naročnika za izvedbo javnega naročila (priloga št. 6). Obrazec priloge št. 6 pa v 4. točki določa: "Visoka kakovost tiska, tehnologije sušenja in dodatna zaščita za povečano obstojnost barv v zunanjih vremenskih razmerah (dvostranski silikonski premaz).". Naročnik je zapisal, da so vse podpisane in žigosane priloge obvezni sestavni del ponudbene dokumentacije. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da citirano določilo razpisne dokumentacije veže možnost izvedbe javnega naročila na podpis in žig te izjave (priloga št. 6), kar je, izhajajoč iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, le-ta tudi pravilno izpolnil, ne pa na dejansko razpolaganje s tehnično zmožnostjo dvostranske silikonske zaščite, kot to trdi vlagatelj. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da lahko naročnik, v primeru, da izvajalec pogodbe svojih pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje v dogovorjeni kvaliteti, količini ali rokih, na podlagi izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, katero so morali ponudniki, skladno z določilom 8.b točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe predložiti, unovči takšno bančno garancijo.

Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju opredeljevala do vlagateljeve navedbe glede nerazumno nizkih cen pri posameznih pozicijah v ponudbi izbranega ponudnika. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (dopis naročnika, št. 404-08-228/2003-8, z dne 04.11.2003), je naročnik po opravljenem pregledu ponudb in izvedenem ocenjevanju ugotovil, da so v ponudbi izbranega ponudnika na pozicijah 1.3, 1.4, 1.5, 1.6 in pri distribuciji ter tehnični ureditvi in oblikovanju navedene cene, ki so bistveno nižje od ponudbenih cen ostalih ponudnikov. Naročnik je izbranega ponudnika, skladno z določili prvega in drugega odstavka 53. člena ZJN-1, pozval, naj dodatno obrazloži neobičajno nizke ponujene cene ter naj ponovno potrdi vse navedene cene, ki skladno s podano obrazložitvijo veljajo in so predmet ocenjevanja po predhodno določeni metodi ocenjevanja.
Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 11.11.2003, navedel, da potrjuje vse cene, navedene v ponudbi, za kar tudi jamči z garancijo za resnost ponudbe. Izbrani ponudnik v obrazložitvi dopisa navaja, da navedene cene na pozicijah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 predstavljajo le manjši del stroškov ob tisku revije, zato so cene temu primerno nizke. Ko tiskarski stroj tiska posamezno tiskovino in so vsi parametri že nastavljeni, predstavljajo dodatne strani, posterji ipd. bistveno manjši delež stroškov in s tem povezane naj bi bile tudi nizke ponudbene cene. Tehnično ureditev in oblikovanje naj bi bilo pri izbranem ponudniku urejeno tako, da jo lahko izvede ena oseba, v večini primerov pa je to ista oseba, ki opravlja tudi računalniški prelom. Distribucijo v večini primerov opravlja podjetje Pošta Slovenije, glede na zelo velik obseg tiska raznih edicij, pa naj bi imelo podjetje izbranega ponudnika zelo ugodne pogoje distribuiranja, ki so manjši od cene za distribucijo v uradnem ceniku pošte. Izbrani ponudnik je še navedel, da nizke cene v nobenem primeru ne pogojujejo manjšanja kvalitete oziroma odmika od grafičnih standardov, ki jih podjetje izbranega ponudnika izpolnjuje s certifikatom ISO9002.

ZJN-1 v 53. členu (Neobičajno nizka cena) ureja postopek, ki ga naročnik (lahko) uporabi v primerih, ko oceni, da ponudba posameznega ponudnika vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 ne vsebuje pravil o tem, katero ceno je potrebno šteti za neobičajno nizko, pač pa v 10. točki prvega odstavka 3. člena določa definicijo neobičajno nizke cene: "cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila". Iz besedila navedene določbe je razvidno, da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepustil poslovni presoji naročnika. Odločitev o tem, da bo uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1 je torej v skladu z zakonom prepuščena naročnikovi presoji o tem, ali je posamezna ponudba ob upoštevanju danih okoliščinah posameznega primera takšna, da (v povezavi s cenovnimi postavkami) vzbuja dvom v realno možnost izvedbe javnega naročila po ponujeni ceni. Iz besedila 53. člena ZJN-1 dalje izhaja, da naročnik ni avtomatično zavezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji neobičajno nizka in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Opisani postopek se torej ne nanaša avtomatično na vse ponudnike, ampak je v prvi vrsti namenjen varstvu tistih ponudnikov, katerih ponudbe namerava naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi (po njegovi oceni) nerealno nizke cene. Varstvo teh ponudnikov je v ZJN-1 uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da jim bo naročnik v takšnih primerih dolžan dati možnost, da dokažejo, da njihova ponudba vkljub nizki ceni zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru naročnik, po tem ko se je odločil, da bo s ponudbo izbranega ponudnika ravnal po postopku, ki ga predvideva 53. člen ZJN-1, ni dovolj natančno preveril spornih cenovnih postavk, ampak se je namesto tega zadovoljil zgolj z navedbami izbranega ponudnika (dokument, z dne 11.11.2003), ne da bi obenem tudi natančneje analiziral sporne cenovne postavke v smeri prejetih obrazložitev. Kot že zapisano, je odločitev o tem, ali bo uporabil možnost preverjanja (po njegovi oceni neobičajno nizke) cene, ki jo omogoča 53. člen ZJN-1, stvar poslovne presoje in odločitve samega naročnika. Če pa se naročnik v konkretnem primeru odloči, da bo postopal po omenjenem členu, mora pri tem seveda v celoti upoštevati tam zapisana pravila. V prvem odstavku 53. člena je določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti.". Citirano pravilo torej od naročnika zahteva, ne le da opredeli posamezne cenovne postavke, za katere meni, da so v konkretnem primeru "merodajne" ter zanje zahteva obrazložitev, temveč tudi, da te postavke ponovno preveri v smeri prejete obrazložitve.

Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila pa ne izhaja, da bi naročnik, po tem, ko je od izbranega ponudnika prejel zahtevano obrazložitev spornih cenovnih postavk v njegovi ponudbi, le-te kakorkoli analiziral (preveril) ob upoštevanju prejetih obrazložitev, tako, kot to od njega zahteva določilo prvega odstavka 53. člena ZJN-1. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 404-08-228/2003-11, z dne 17.11.2003, je mogoče razbrati zgolj, da je naročnik, skladno z določili prvega in drugega odstavka 53. člena ZJN-1, pozval izbranega ponudnika, naj dodatno obrazloži neobičajno nizke cene na posameznih pozicijah v ponudbi ter da je v danem roku od le-tega prejel dodatno obrazložitev. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da naročnik v obravnavanem primeru ni v celoti ravnal tako, kot je to določeno v 53. členu ZJN-1. Ko se namreč naročnik enkrat odloči, da bo izvedel postopek preverjanja "neobičajno nizke cene, je dolžan postopati tako, kot je določeno v citiranem členu, to pa pomeni, da je dolžan prejete obrazložitve cenovnih postavk temeljito preučiti, analizirati njihov vpliv na celotno ponudbeno ceno in se do njih konkretno opredeliti. Ker navedeni postopek v skladu z zakonom lahko izvede le naročnik, je morala Državna revizijska komisija razveljaviti izpodbijano odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je razvidna iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila, št. 404-08-228/2003-11, z dne 17.11.2003, ter na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN naročnika napotiti, da opravi tudi preostala dejanja, ki jih od njega zahteva določilo 53. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija pa se ni pristojna opredeljevati do navedb vlagatelja, ki se nanašajo na prejšnji pravnomočno zaključen razpis. V skladu s 23. členom ZRPJN lahko Državna revizijska komisija v okviru svojih zakonskih pristojnosti le ugotovi morebitne kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter posledično s svojim sklepom (delno ali v celoti) razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Zakon pa Državni revizijski komisiji ne daje nikakršnih pristojnosti za to, da bi mogla ali smela posegati v odločitve naročnika, ki jih je ta sprejel izven okvirjev izpodbijanih postopkov oddaje javnih naročil. V kolikor vlagatelj meni, da naročnik po zaključku pravnomočnega postopka oddaje javnega naročila ni ravnal v skladu s pravnimi predpisi, oziroma da mu je z zatrjevanim protipravnim ravnanjem naročnika nastala škoda, pa seveda lahko zoper njega uveljavlja odškodninski zahtevek pred sodiščem redne pristojnosti.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04.02.2004

Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- SET, podjetje za usposabljanje invalidov, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
- RS Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 24, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana
- Schwarz d.o.o., Ob progi 4, Vrhnika

Natisni stran