018-015/04 Okrožno sodišče v Kranju

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov in sicer za Okrožno sodišče v Kranju in Okrajna sodišča v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in škofji Loki in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VOP d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, OKROŽNO SODIšČE V KRANJU, Zoisova 2, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.01.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 09.10.2003 sprejel sklep, št. Su 040802-1/2003-5, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov in sicer za Okrožno sodišče v Kranju in Okrajna sodišča v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in škofji Loki. Naročnik je dne 24.10.2003 v Uradnem listu RS, št. 102-103/03, pod številko objave Ob-104315, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 01.12.2003, je razvidno, da je do roka za oddajo ponudb naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 08.12.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. Su 040802-1/2003, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje VARNOST KRANJ d.d., Bleiweisova c. 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.12.2003, zahteval na podlagi 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik je obrazloženo obvestilo izdal dne 19.12.2003.

Vlagatelj je dne 24.12.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da znaša orientacijska vrednost za predmetno javno naročilo za enoletno obdobje 23.000.000,00 SIT. Glede na podano ocenjeno vrednost naročila vlagatelj meni, da jo je naročnik določil v skladu z zahtevo 28. člena ZJN-1. V 53. členu ZJN-1 pa je nadalje določeno, da če so v ponudbi za dano javno naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni. V ponudbah za izvedbo predmetnega javnega naročila je obvezna priloga tudi obrazec strukture cene. Na osnovi podatkov iz tega obrazca je mogoče ugotoviti ali je neka cena neobičajno nizka, se pravi, da ne pokriva vseh stroškov v zvezi s storitvijo, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj nadaljuje, da je na javnem odpiranju ponudb naročnika opozoril, da so trije ponudniki ponudili neobičajno nizko ceno. Naročnik bi ob izraženem sumu ter na osnovi 53. člena ZJN-1 moral z uporabo strokovnih (računovodskih) standardov ter z upoštevanjem pravil stroke, ki jih narekujejo Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03; v nadaljevanju: ZZasV), Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 2/94, 42/02; v nadaljevanju: ZDR) ter Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št.73/2000; v nadaljevanju: KPDZV) tudi preveriti, česar pa naročnik ni storil. Vlagatelj nadaljuje, da so cena izbranega ponudnika ter tudi ceni dveh drugih ponudnikov neobičajno nizke, saj ne pokrivajo niti stroškov dela. Ni se mogoče sklicevati na pavšalno ugotovitev, da izbrani ponudnik, ki razpisano storitev izvaja že do sedaj, le-to opravlja korektno, saj jo lahko opravlja bodisi na račun drugih naročnikov z doseganjem nenavadno visoke cene ali na račun delavcev z nespoštovanjem že prej navedene zakonodaje.
Vlagatelj nadaljuje, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 01.12.2003, izhaja, da je ponudnik Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana, podal poleg osnove ponudbe še dve variantni ponudbi za izvedbo predmetnega javnega naročila, pri čemer ponudnik ponuja tudi določeno tehnično podporo, ki sicer v predmetnem postopku ni bila zahtevana. V 10. točki razpisne dokumentacije je naročnik navedel, da bodo vse variantne ponudbe in ponudbe le za del javnega naročila izločene.
Vlagatelj še dodaja, da ZJN-1 v 76. členu določa, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko povezanih ponudnikov. V konkretnem primeru je naročnik prejel tri ponudbe kapitalsko in upravljalsko povezanih ponudnikov. Izbrani ponudnik, Sintal d.d., Ljubljana in G7 Družba za varovanje d.o.o., Trzin, so namreč kapitalsko povezane družbe. Kot dokazilo za svojo navedbo je vlagatelj predložil izpis imetnikov vrednostnih papirjev izbranega ponudnika. Vlagatelj domneva, da naročnik ni vedel za kapitalske povezave med navedenimi ponudniki, so pa ti zavestno nastopili vsak s svojo ponudbo ter pri tem kršili 76. člen ZJN-1. Na osnovi tega spoznanja postane bolj jasno tudi sodelovanje teh ponudnikov na prejšnjih razpisih, ko so si s ponudbenimi cenami velikokrat tesno sledili ter s tem ustvarjali vtis nastopa po tržnih cenah.
Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva razveljavitev sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. Su 040802-1/2003, z dne 29.12.2003, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN pozval, da dopolni zahtevek za revizijo s potrdilom o vplačani taksi iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 31.12.2003, naročniku posredoval potrdilo o plačilu takse iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 12.01.2004 sprejel sklep, št. Su 040802-1/2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da ponudbene cene izbranega ponudnika in še drugih dveh ponudnikov (Sintal d.d., Ljubljana in G7 Družba za varovanje d.o.o., Trzin) ni mogoče oceniti za neobičajno nizke v smislu 53. člena ZJN-1. Naročnik nadaljuje, da 10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom v možnost izvedbe javnega naročila. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 pa določa, da mora naročnik, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Naročnik nadaljuje, da torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitve ponudbenih cen, temveč morata biti za to izpolnjena dva pogoja, in sicer: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora imeti namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. O tem, katere cene je potrebno šteti za neobičajno nizke in pod kakšnimi pogoji, pa ZJN-1, razen v 10. točki prvega odstavka 3. člena ne opredeljuje, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Naročnik nadaljuje, da v konkretnem primeru ni ocenil, da gre pri ponudbi izbranega ponudnika in še pri ponudbah ponudnikov Sintal d.d., Ljubljana in G7 Družba za varovanje d.o.o., Trzin, za neobičajno nizko ceno, temveč je ugotovil, da je ponudbena cena izbranega ponudnika najugodnejša. Naročnik dodaja, da glede na oblikovanje cene (priloga ponudbe - struktura cene) ni mogoče trditi, da je ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, torej takšna, ki bi zbujala dvom o tem ali bo izbrani ponudnik lahko zagotovil izvedbo razpisanih storitev. Izbrani ponudnik je namreč ponudil ceno, ki je višja od cene, določene po pogodbi za leto 2003, na podlagi katere ta ponudnik normalno izvaja javno naročilo v obsegu in na način, kot je bilo dogovorjeno. Ob tem naročnik dodaja, da je ocenjeno vrednost javnega naročila določil za dve leti in ne eno leto, kot to navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo. Iz razpisne dokumentacije (stran 5, točka 1) je namreč razvidno, da bo najugodnejši ponudnik izbran za opravljanje storitev za dve leti, pri čemer bo pogodba sklenjena za eno leto z možnostjo podaljšanja njene veljavnosti še za eno leto. Vrednost javnega naročila je ocenjena na podlagi vrednosti storitev v preteklih dveh letih, pri čemer je potrebno upoštevati, da so v ocenjeni vrednosti upoštevana tako naročila za redno, kot tudi izredno varovanje v preteklih dveh letih.
Naročnik nadaljuje, da je ocenil, da je ponudnik Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana, pravilno izpolnil "obrazec C" iz razpisne dokumentacije ter v njem navedel ponudbeno ceno za razpisano storitev, zato njegove ponudbe ni izločil, pri čemer opcijskih ponudb (fizično varovanje z receptorskimi deli, v kombinaciji s tehničnim varovanjem) ni upošteval. Naročnik je upošteval in točkovno ovrednotil le ceno za uro fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov, ki jo je ponudnik pravilno navedel. Zaradi tega, ker je ponudnik ponudil tudi in ne le variantne ponudbe zahtevanih storitev, naročnik meni, da z njegovo neizločitvijo ni kršil določb ZJN-1 in razpisne dokumentacije.
Naročnik še dodaja, da je kljub trditvam o kapitalskih in upravljalskih povezavah izbranega ponudnika s ponudnikoma Sintal d.d., Ljubljana in G7 Družba za varovanje d.o.o., Trzin in za to predloženim dokazom, v konkretnem primeru bilo mogoče opraviti izbiro najugodnejšega ponudnika v smislu prvega odstavka 76. člena ZJN-1. V postopku oddaje javnega naročila je bilo namreč pridobjenih pet ponudb, poleg že navedenih tudi ponudbi vlagatelja in ponudnika Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana.

Naročnik je vlagatelja skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema njegove odločitve sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.01.2004, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodatno navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji "obrazec H" navedel, da mora struktura cene dokazovati, da cene v ponudbi pokrivajo vse stroške, ki jih bo imel ponudnik z realizacijo naročila v primeru, da bo izbran kot najugodnejši. Že iz razloga, ker je v razpisni dokumentaciji navedeno, da mora ponujena cena pokrivati vse stroške v zvezi z izvedbo razpisanega naročila, bi se naročnik moral ravnati v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 in pozvati ponudnike, da obrazložijo vse postavke v ponudbi ter, upoštevajoč prejeto razlago, to tudi preveriti. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik kljub prejetim dokazilom izbral ponudbo ponudnika, ki je kapitalsko in upravljalsko povezan še z dvema ponudnikoma. Glede na določila prvega odstavka 76. člena ZJN-1 naročnik nikakor ne bi smel upoštevati ponudbe izbranega ponudnika ter ponudb ponudnikov Sintal d.d., Ljubljana in G7 Družba za varovanje d.o.o., Trzin, saj je prejel dve ponudbi kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov (ponudbi vlagatelja in ponudnika Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana).

Vlagatelj je v obvestilu o nadaljevanju revizije pred Državno revizijsko komisijo priglasil tudi stroške plačane takse v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, z dne 19.01.2004, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel neobičajno nizko ceno, zaradi česar bi moral naročnik ravnati v skladu s 53. členom ZJN-1, Državna revizijska komisija opozarja, da navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". V 53. členu ZJN-1 je določeno ravnanje naročnika v primeru, da ugotovi neobičajno nizko ponudbeno ceno. Naročnik lahko torej uporabi določbo 53. člena ZJN-1 šele potem, ko je ugotovil, da katera izmed ponudb vsebuje neobičajno nizko ceno, torej takšno ceno, ki pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Katera cena in pod katerimi pogoji se šteje za neobičajno nizko ceno, zakon ne določa in je zato odločitev prepuščena naročnikovi poslovni oceni v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ponudbe s takšno ceno ne sme vnaprej izločiti, ampak mora najprej ugotoviti razloge za takšno ceno. Namreč, zgolj nizka cena ni nujno prepovedana. Na prenizko ceno se je potrebno odzvati le tedaj, če je cena nizka zaradi določenih razlogov (zloraba prevladujočega položaja, nelojalna konkurencaâ??). Naročnik je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pri preverjanju "realnosti" cen, navedenih v posameznih ponudbah, opravil primerjavo ponudbenih cen s povprečnimi cenami iz javnih naročil s primerljivim predmetom v zadnjih dveh letih. Na podlagi tako opravljene primerjave je prišel do sklepa, da ne gre za neobičajno nizko ponudbeno ceno in da je mogoče predmet javnega naročila realizirati za ponujeno ceno. Naročnik je v konkretnem primeru ugotovil, da ponujena cena izbranega ponudnika ne odstopa bistveno od cene, ki jo za identično storitev plačuje sedaj in kot taka zato ne vzbuja dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila, zato ni štel, da gre za neobičajno nizko ceno. Izbrani ponudnik je namreč ponudil ceno, ki je višja od cene, določene po pogodbi za leto 2003, na podlagi katere ta ponudnik normalno izvaja javno naročilo v obsegu in na način, kot je bilo dogovorjeno. Državna revizijska komisija se strinja z oceno naročnika, da takšna ponudbena cena sama po sebi ne vzbuja nujno dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila. V zvezi z vprašanjem tveganja in odgovornosti iz pogodbenega razmerja pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da je (kot je razvidno iz razpisne dokumentacije in ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika) ponudbena cena oziroma cena urne postavke za fizično varovanje z receptorskimi deli fiksna za obdobje 12 mesecev od sklenitve pogodbe ter da se v primeru podaljšanja veljavnosti pogodbe za naslednjih 12 mesecev, ponudbena cena uskladi z uradno objavljenim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Glede na navedeno so vsa tveganja in odgovornosti iz pogodbenega razmerja ves čas izključno na strani izvajalca, ne pa naročnika.
Naročnik bi v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1 sicer res lahko preveril realnost ponudbene cene izbranega ponudnika - vendar le v primeru, če bi sam ocenil, da je navedena cena tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ker pa naročnik v obravnavanem primeru ob vseh spredaj navedenih razlogih očitno ne dvomi v zmožnost izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročniku tudi ni mogoče očitati, da je s tem, ko ni preverjal realnosti njegove ponudbene cene, ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija opozarja, da pri presoji ravnanja naročnika v zatrjevanjem primeru kršenja določil o neobičajno nizki ceni odloča le o kršitvah naročnika, kot jih določa in obravnava zakonodaja s področja javnih naročil. Zahteva po obrazložitvi ponudbene cene iz 53. člena ZJN-1 je vezana na dva pogoja: ponujena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora imeti namen tako ponudbo zavrniti. V konkretnem primeru ni bil podan vsaj eden od pogojev, določenih v 53. členu ZJN-1, in tako naročniku ni mogoče očitati nepravilnosti v postopku na podlagi dejstev, ki jih je navedel vlagatelj. ZJN-1 določa v drugem odstavku 53. člena, da naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da se očitek o možnosti izvedbe lahko nanaša tudi na vprašanje pravne dopustnosti cene, nizka cena pa sama po sebi ni prepovedana. Glede na to mora tudi vlagatelj, ki želi uspeti s svojim zahtevkom, ko zatrjuje neobičajno nizko ceno, za utemeljitev svojih navedb podati objektivno podlago za svoje navedbe, kar pomeni, da mora predložiti ustrezna dejstva in dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe in iz njih izhajajoče zahteve. Zgolj pavšalno sklicevanje na kršenje predpisov (ZZasV, ZDR ter KPDZV) ne zadošča, če niso podana ustrezna dejstva in dokazi, ki bi utemeljevali zatrjevane kršitve v konkretnem primeru, ki ga obravnava organ odločanja.

Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni podrobneje pojasnil zatrjevanih kršitev ter za svoje navedbe ni podal dokazov, kot to zahteva 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN ter določajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil Zakona o pravdnem postopku (7., 212. člen in nasl.; Uradni list RS, št.26/99, 96/02), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, ni mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila tudi ob morebitni presoji drugih navedb in (morebitni) predložitvi dokazov s strani vlagatelja, odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.

Ob tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da se varstvo pred morebitnimi dejanji nelojalne konkurence zagotavlja s civilnopravnimi, upravnopravnimi, kazenskopravnimi sankcijami in z ustreznimi postopki, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Ur.l.RS št. 18/93, 56/99-delna razveljavitev, v nadaljevanju ZVK). Vlagatelj lahko v skladu s 26. in 27. členom ZVK s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence in odškodnino, če mu je bila povzročena škoda. V skladu z drugo alineo drugega odstavka 28. člena ZVK pa lahko organu tržne inšpekcije poda pobudo, da začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali vloži ovadbo. 30. člen ZVK pa dejanje nelojalne konkurence opredeljuje kot prekršek.
Državna revizijska komisija še enkrat poudarja, da odloča zgolj o zahtevku za revizijo in odloča o njem zgolj glede morebitnih kršitev ZJN-1 ali ZRPJN ter ostalih zakonov oziroma predpisov, v kolikor jo za to pooblašča zakon.

Glede vlagateljevih navedb, da je ponudnik Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana, podal poleg osnove ponudbe še dve variantni ponudbi za izvedbo predmetnega javnega naročila, zaradi česar bi njegova ponudba morala biti izločena, Državna revizijska komisija najprej navaja, da ZJN-1 v drugem odstavku 52. člena določa: "Če variantna ponudba ni dopustna, mora naročnik to v objavi in razpisni dokumentaciji posebej navesti.". Naročnik je tako v objavi javnega razpisa za predmetno javno naročilo (Uradni list RS, št. 102-103/03, številka objave Ob-104315) v 6. točki "sprejemljivost variantnih ponudb" navedel, da variantne ponudbe niso sprejemljive. Naročnik je nadalje v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v 10. točki "variantna ponudba" opredelil: "Ponudniki lahko predložijo ponudbo le za celoten obseg storitev, kot so opisane v razpisni dokumentaciji. Variantne ponudbe in ponudbe le za del javnega naročila bodo izločene.". Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo ponudnika Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana, nadalje ugotavlja, da ta vsebuje izpolnjen obrazec "C. obrazec ponudbe", v katerem je med drugim opredeljena tudi ponudbena cena za storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov, s čemer je izpolnjena predmetna zahteva razpisne dokumentacije. Poleg tega pa je navedeni ponudnik v svoji ponudbi dodatno podal še dva obrazca "C. obrazec ponudbe" z opcijama A in B, v katerih je podal možnost izvedbe varovanja s pomočjo tehnične opreme in RTG operaterjev. Glede na vse navedeno se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je ponudnik Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana, pravilno izpolnil obrazec "C. obrazec ponudbe", s čemer je sledil zahtevi razpisne dokumentacije in v ponudbi ponudil izvedbo storitve, ki je predmet tega javnega naročila, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče označiti kot nepravilno. Dodatna obrazca "C. obrazec ponudbe" z opcijama A in B v njegovi ponudbi pa predstavljata možnost dodatnih storitev, ki pa v tem postopku oddaje javnega naročila niso bile zahtevane, zato je naročnik ravnal pravilno in skladno z razpisno dokumentacijo (10. točka navodil ponudnikom za izdelavo ponudbo), ko dodatnih opcij pri ocenjevanju ponudb ni upošteval.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na kršitev 76. člena ZJN-1, pa Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pridobil pet ponudb, in sicer ponudbo izbranega ponudnika, ponudbo vlagatelja, ponudbo ponudnika G7 Družba za varovanje d.o.o., Trzin, ponudbo ponudnika Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana in ponudbo ponudnika Sintal d.d., Ljubljana. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med strankami ni sporno, da je izbrani ponudnik kapitalsko povezan s ponudnikoma Sintal d.d., Ljubljana in G7 Družba za varovanje d.o.o., Trzin. Državna revizijska komisija v nadaljevanju povzema prvi odstavek 76. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.". Zakon torej ne prepoveduje, da bi osebe, ki so kapitalsko in upravljalsko povezane, predložile vsaka svojo ponudbo. Pogoj za izbiro, določen v citiranem prvem odstavku 76. člena ZJN-1, je, da sta od vseh pridobljenih ponudb vsaj dve pravilni ponudbi tudi samostojni. Samostojni morata biti zato, da se prepreči dogovor med povezanimi osebami, da bi predložile vsaka svojo ponudbo zgolj zato, da bi zadostile pogoju o dveh ponudbah, dejansko pa bi bila nosilec obeh ista oseba. Pravilo je preventivne narave, tudi osebi, ki nista kapitalsko povezani, se namreč lahko dogovorita o predložitvi ponudb z namenom, da bo zagotovljen zakonski pogoj dveh ponudb. Pravilo ZJN-1, da ponudbi nista samostojni, če sta ponudnika kapitalsko in upravljalsko povezana, pa je potrebno razlagati v smislu pravil o javnem naročanju. Le če gre za takšne kapitalske ali upravljalske povezave, da eden od ponudnikov ni samostojen pri svojih poslovnih odločitvah, gre za ponudbo, ki ni samostojna. V takem primeru je potrebno tako ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila izločiti. Ugotoviti pa je potrebno, da zakon ne določa nadaljnjih aktivnosti v tem primeru oziroma je v tem delu občutno podnormiran. Kot pa je bilo že ugotovljeno, ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena ne prepoveduje, da bi osebe, ki so kapitalsko in upravljalsko povezane, predložile vsaka svojo ponudbo. Naročniku dovoljuje opraviti izbiro najugodnejšega ponudnika pod pogojem, da je pridobil najmanj dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejansko stanje, ugotovljeno v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ne predstavlja situacije, ki jo poizkuša prvi odstavek 76. člena ZJN-1 preprečiti oziroma bi jo bilo potrebno sankcionirati z izločitvijo katere koli izmed ponudb. Naročnik je namreč pridobil pet ponudb, od tega sta dve ponudbi (vlagateljeva ponudba in ponudba ponudnika Group 4 Securitas d.o.o., Ljubljana) samostojni, tri ponudbe pa so (glede na predložene dokaze v revizijskem postopku) kapitalsko povezane. V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno potrditi odločitev naročnika, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil izpolnjen negativni pogoj iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, saj naročnik ni pridobil zgolj ene samostojne pravilne ponudbe, kar pomeni, da so bili z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-1 izpolnjeni pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika.


Državna revizijska komisija je ob presojanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določb ZJN-1, zato je v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov nastalih v zvezi z revizijo, in sicer v višini plačane takse, to je 100.000,00 SIT. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, vlagatelj v skladu z 22. členom ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.01.2004


mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, OKROŽNO SODIšČE V KRANJU, Zoisova 2, Kranj
- VOP d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana
- VARNOST KRANJ d.d., Bleiweisova c. 20, Kranj
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran