018-013/04 Upravna enota Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Mariji Bezovšek v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo potrošnega pisarniškega in računalniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja DZS, založništvo in trgovina, d.d., Mali trg 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Upravna enota Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.01.2004

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 402-2/01 252, z dne 08.12.2003.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan plačati stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 91/01, z dne 16.11.2001, pod št. objave Ob-58381, objavil javni razpis za izbiro izvajalca po omejenem postopku, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), za dobavo potrošnega pisarniškega in računalniškega materiala.

Z dopisom, št. 402-2/01 252, z dne 17.11.2003, je naročnik pozval izbrane kandidate, ki jim je priznal usposobljenost in sposobnost za dobavo potrošnega pisarniškega in računalniškega materiala za obdobje 2002 - 2004 leta, da naj predložijo ponudbe v drugi fazi omejenega postopka predmetnega javnega naročila za leto 2004. Iz zapisnika odpiranju ponudb, z dne 03.12.2003, je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 08.12.2003 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 402-2/01 252, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska 121, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.12.2003, skladno z 79. členom ZJN-1, od naročnika zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila in vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika. Vlagatelj v dopisu opozarja na preveliko odstopanje v ponudbah obeh ponudnikov (več kot 10%) ter navaja, da je lahko razlog nerazumno nizka cena posameznega artikla oziroma neupoštevanje merskih enot artiklov, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, posledično pa so ponudbe ponudnikov napačne, zavajajoče in škodljive za naročnika. Vlagatelj še zahteva, da mu naročnik sporoči, pri katerih artiklih gre za odstopanja ter kakšna je cena, blagovna znamka in merska enota izbranega ponudnika za navedeni artikel.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.12.2003, skladno z 79. členom ZJN-1, vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je komisija za oceno ponudb obe pravilni ponudbi pregledala po vsebini in računsko, ju primerjala in ugotovila, da je v predračunu vlagatelja nekaj računskih napak, ki pa bistveno niso vplivale na višino ponudbe, saj znaša razlika v skupnem znesku 34.084,33 SIT. Zato naročnik vlagatelja tudi ni zaprosil za soglasje k popravku. V ponudbi izbranega ponudnika pa je komisija ugotovila neskladje med skupno vrednostjo materiala po seznamu in rekapitulacijo okvirnega predračuna. Ker je razlika znašala 757.103,10 SIT, je naročnik izbranega ponudnika zaprosil za pojasnilo, le-ta pa je pojasnil, da je prišlo do napake pri pripravi rekapitulacije in da je ponudbena vrednost dejansko skupna vrednost po seznamu materiala, rekapitulacija pa je nepravilna. Po ponovni primerjavi ponudb je komisija ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika, upoštevajoč oba popravka, glede na merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika (najnižja cena), še vedno nižja. Ponudba izbranega ponudnika je tako najugodnejša, zato je komisija za oceno ponudb predlagala, da se z njim sklene pogodba za predmetno javno naročilo za leto 2004. Naročnik še dodaja, da sta se dne 12.12.2003 pri naročniku zglasila pooblaščena predstavnika vlagatelja ga. M.M. in g. B.V., ki sta pregledala in primerjala obe ponudbi, ki sta bili obravnavani v postopku izbire, ustno pa jima je bil predstavljen celoten postopek II. faze omejenega postopka.

Vlagatelj je dne 16.12.2003 na naročnika naslovil dopis: Zahteva za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila in vpogled v dokumentacijo, v katerem ponavlja navedbe iz zahteve za izdajo obrazloženega obvestila, ter dodaja, da je pri vpogledu v dokumentacijo ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika zavajajoča, saj pri artiklu pod št. 27 Etikete samolepilne 73,6 x 36 1/4000 etiket v zavitku, ponuja ceno, po kateri ne more dobavljati ali pa je v zavitku le 1250 etiket. Pod št. 54 Kuverte s povratnico, obr. 0,44/2 - modre 1/700 kuvert v škatli, pa je cena za pol škatle. Takšne kuverte, ki so izdelane v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku izdeluje le vlagatelj pod blagovno znamko ALEA, zato je takšna cena nerazumno nizka. Samo pri teh dveh artiklih je po mnenju vlagatelja razlika v višini cca. 600.000 SIT.
Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev določb 54. člena ZJN-1, saj naj bi brez njegovega soglasja spreminjal ponudbo.
Vlagatelj predlaga, da komisija zaradi ugotovljenih napak v postopku spremeni sklep o izbiri ali pa ponovi razpis.

Naročnik je z dopisom: Dodatno obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, z dne 23.12.2003, vlagatelju posredoval obrazložitve njegovih navedb iz dopisa, z dne 16.12.2003. Naročnik navaja, da je na odpiranju ponudb prebral le zneske, ki sta jih ponudnika zapisala v rekapitulacije ponudb. Ko pa je naročnik analiziral ponudbe, je ugotovil, da sta oba ponudnika napravila računske napake, in sicer izbrani ponudnik v rekapitulaciji okvirnega predračuna, vlagatelj pa v posameznih postavkah seznama ponujenega materiala. Po ugotovitvi, da novo ugotovljeno stanje v ničemer ne spreminja vrstnega reda ponudb (tudi če bi naročnik naredil računske popravke, bi bila ponudba izbranega ponudnika nižja od ponudbe vlagatelja), se je naročnik odločil, da ne bo spreminjal ponudb, saj je šlo za očitne računske napake. Zato naročnik nobenega od ponudnikov ni zaprosil za soglasje o popravi računskih pomot, kar je po 54. členu ZJN-1 izključna naročnikova pravica, in če se zanjo odloči, je tudi njegova dolžnost, da pridobi soglasje ponudnikov. Naročnik se je odločil, da ponudb ne bo spreminjal, niti jih ne bo zavrnil, saj je iz obeh ponudb jasno in nedvoumno vidno, kaj ponujata in po kakšnih cenah. Naročnik dodaja, da je želel ravnati racionalno in se izogniti stroškom ponovitve postopka in časovnemu zamiku podpisa pogodbe, ki bi lahko otežil delo pri naročniku.
Glede trditev, da je ponudba izbranega ponudnika zavajajoča, naročnik navaja, da je dne 17.12.2003 izbranega ponudnika zaprosil za dodatna pojasnila v zvezi s sporno postavko pod št. 27 Etikete samolepilne 73,6 x 36 1/4000 etiket v zavitku ter pod št. 54 Kuverte s povratnico, obr. 0,44/2 - modre 1/700 kuvert v škatli. Naročnik navaja, da je od izbranega ponudnika dne 22.12.2003 prejel zagotovilo, da bo navedena artikla dobavljal po količini, kvaliteti in ceni, kot je to navedeno v ponudbi, ponujene cene izbranega ponudnika pa naj ne bi bile neobičajno nizke, saj se pri pripravi ponudb za javni razpis cene pri različnih artiklih usklajujejo, za prijave na javne razpise pa je moč dobiti tudi posebne ponudbe.

Vlagatelj je dne 24.12.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da imajo nekateri artikli v ponudbi izbranega ponudnika nerazumno nizke cene ter primeroma navaja dva takšna artikla, ostali pa naj bi bili razvidni iz tabele, priložene zahtevku za revizijo (v tabeli so navedeni proizvodi pod zap. št. 27, 29, 54, 63, 139 in 184). Vlagatelj navaja, da je pri vpogledu v dokumentacijo ugotovil, da izbrani ponudnik pri artiklu pod št. 27 Etikete samolepilne 73,6 x 36 1/4000 etiket v zavitku, ponuja ceno, po kateri ne more dobavljati ali pa je v zavitku manj etiket od predpisanih. Pod št. 54 Kuverte s povratnico, obr. 0,44/2 - modre 1/700 kuvert v škatli, pa je cena za pol škatle. Takšne kuverte, ki so izdelane v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku izdeluje le vlagatelj pod blagovno znamko ALEA, zato je po njegovem mnenju takšna cena nerazumno nizka. Samo pri teh dveh artiklih je po mnenju vlagatelja razlika v višini cca. 600.000 SIT.
Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik kršil 54. člen ZJN-1, saj je brez soglasja ponudnika spreminjal ponudbo, po popravi računske napake pa je zvišal ponudbo izbranega ponudnika za več kot 10% in mu s tem omogočil, da prodaja blago po višjih cenah. S takšnim ravnanjem naj bi naročnik kršil tudi 4. in 6. člen ZJN-1. Razpisna komisija je po mnenju vlagatelja tako pri ocenjevanju ponudb uporabljala napačne podatke, ki so pripeljali do napačne izbire izbranega ponudnika kot najugodnejšega. Vlagatelj pojasnjuje, da so ponudniki, ki ponujajo svojo ponudbo po nerazumno nizkih cenah, kasneje pa naročnik z njihovim soglasjem popravi računske operacije, na boljšem, saj prodajajo blago po višjih cenah, kot so ga ponudili v prvotni ponudbi. Izbrani ponudnik naj bi tako predložil neprimerno ponudbo, ki bi morala biti kot takšna izločena, naročnik pa bi moral izbrati primerno ponudbo.
Vlagatelj dalje navaja, da iz obrazloženega obvestila izhaja, da je naročnik popravil ponudbo vlagatelja brez njegovega soglasja. Naročnik tudi napačno trdi, da sta bili ob odpiranju ponudb obe ponudbi pravilni, saj njegovi nadaljnji postopki navedeno zanikajo. V kolikor bi bili ponudbi primerni in pravilni, naročnik ne bi zahteval od izbranega ponudnika pojasnila. Vlagatelj ugotavlja, da je dejanje izbranega ponudnika, s katerim je popravil svojo ponudbeno ceno za 757.103,10 SIT, kar predstavlja skoraj 10% povečanje, zavajajoče, saj so drugi ponudniki oškodovani, naročnik pa ne more izbirati med primerljivimi ponudbami. Vlagatelj še zapiše, da je naročnik na njegovo zahtevo za obrazloženo obvestilo začel s preverjanjem nerazumno nizkih cen, vendar ni upošteval vseh argumentov in navedb vlagatelja.
Vlagatelj zaradi očitnega neupoštevanja določil 4., 6., 7., 50., 53. in 54. člena ZJN-1 ter razpisnih pogojev za pripravo ponudbe, naročniku predlaga, da predmetno javno naročilo, v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, delno razveljavi v delu, ki se nanaša na izbiro ponudnika in izbere za dobavitelja vlagatelja.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so vlagatelju nastali z vložitvijo zahtevka za revizijo, v znesku 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št.: 402-2/01 252, z dne 12.01.2004, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je komisija za oceno ponudb v postopku pregleda prispelih ponudb sicer ugotovila nekatere računske napake v ponudbah vlagatelja in izbranega ponudnika, vendar ponudb ni spreminjala (kar sta lahko ugotovila tudi predstavnika vlagatelja ob vpogledu v ponudbe), ker napake niso vplivale na vrstni red izbire najugodnejšega ponudnika. Zato naročnik nobenega od ponudnikov ni zaprosil za soglasje o popravi računskih napak, kar je po 54. členu ZJN-1 naročnikova pravica in če se zanjo odloči, tudi njegova dolžnost, da pridobi soglasje ponudnikov. Naročnik se je zaradi racionalizacije postopka, stroškov ponovitve postopka in časovnega zamika podpisa pogodbe, ki bi otežil delo naročnika, odločil, da ponudb ne bo spreminjal in jih tudi ne bo zavrnil, saj je iz obeh ponudb jasno in nedvoumno, kaj ponujata in po kakšni ceni.
Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni od prejema odločitve naročnika pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.01.2003, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da bi moral naročnik, v zvezi z nerazumno nizkimi cenami izbranega ponudnika, v skladu s 53. členom ZJN-1, od njega zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Vlagatelj navaja odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-277/03-21-2028, v kateri je le-ta odločila, da načelo enakopravnosti ponudnikov in dolžnost skrbnega poslovanja zahtevata, da se v primeru, ko je pri določenih postavkah med ponudbami tudi več odstotkov razlike v cenah, s pomočjo pojasnil, tudi po 54. členu ZJN-1, ugotovi oziroma razjasni dejansko stanje, lahko pa se uporabi tudi institut neobičajno nizke cene. V vsakem primeru pa načelo primerljivosti (ki izhaja iz načela enakopravnosti ponudnikov), ko gre za uporabo enakih pravnih položajev za bistveno različne dejanske položaje, zahteva, da se artikulirajo razlogi opustitve pridobivanja dodatnih pojasnil v postopkih oddaje javnih naročil.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 16.01.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z relevantno dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-13/04-22-124, z dne 20.01.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 22.01.2003 ter z dopisom, z dne 23.01.2004.

Državna revizijska komisija je izbranega ponudnika z dopisom, št. 018-13/04-22-150, z dne 22.01.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je le-ta posredoval z dopisom, z dne 26.01.2003.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, po kateri naj bi naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določilo 54. člena ZJN-1. Ta v prvem odstavku določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati ali dovoliti kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne.".

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta v obrazcu OBR-II/1 - Okvirni predračun za leto 2004, navedel v rekapitulaciji vrednost javnega naročila brez DDV znesek: 8.212.740,89 SIT, v seznamu skupne vrednosti blaga, ki je sestavni del okvirnega predračuna, pa je navedel znesek (brez DDV): 9.069.843,99 SIT. Naročnik je izbranega ponudnika po telefonu, dne 08.12.2003, zaprosil za pojasnilo neskladja med ponudbenima cenama v Okvirnem predračunu za leto 2004 v rekapitulaciji in v seznamu skupne vrednosti blaga, kot sledi iz Uradnega zaznamka: "Dne 08.12.2003 smo MK Biroopremo d.d. po telefonu obvestili, da smo pri analizi njihovega Okvirnega predračuna za leto 2004 ugotovili neskladje med rekapitulacijo in skupno vrednostjo ponujenega potrošnega pisarniškega in računalniškega materiala na seznamu. Prosili smo, naj nam to neskladje pojasnijo. Ga. L.V. iz Prodajnega centra Maribor nas je še isti dan po telefonu obvestila, da je prišlo do napake pri pripravi rekapitulacije in da je pravilna ponudbena vrednost skupna vrednost po seznamu ponujenega materiala iz Okvirnega predračuna za leto 2004.".

Ne glede na ugotovitve naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, po katerem je komisija za oceno ponudb ugotovila nekatere računske napake v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika, vendar pa ponudb ni spreminjala, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporne razlike med ponudbenima cenama v Okvirnem predračunu za leto 2004 med rekapitulacijo in seznamom skupne vrednosti blaga pri izbranem ponudniku ni mogoče šteti za računsko napako. Kot računske napake, ki jih je dovoljeno popravljati, je možno šteti le napake zaradi osnovnih računskih operacij, npr. napačni seštevki ali zmnožki, razlike med zneski, izraženimi s številkami in zneski, izraženimi z besedami, ali druge podobne primere računskih napak. V navedenem primeru pa gre za neskladje med ponudbenima cenama v Okvirnem predračunu za leto 2004 med rekapitulacijo in seznamom skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij oziroma te razlike v ponudbeni vrednosti ni mogoče šteti kot posledico računske napake. Naročnik sme torej popraviti zgolj računske napake, ki jih je ugotovil pri pregledu in kontroli ponudbene cene, ob tem pa mora za popravek ponudbene cene zaradi računske napake pridobiti pisno soglasje ponudnika, s katerim le-ta nesporno izrazi voljo o višini ponudbene vrednosti. Državna revizijska komisija s tem v zvezi tudi poudarja, da je odločitev o popravljanju računskih napak ali zavrnitvi takšne ponudbe nesporno na strani naročnika, kateremu zakon daje pravico, da v takšnih primerih odloča po lastni presoji. Naročnik je tako že v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila navedel, da kljub ugotovljenim računskim napakam v ponudbah vlagatelja in izbranega ponudnika, njunih ponudb ni spreminjal, saj naj napake ne bi vplivale na vrstni red izbire najugodnejšega ponudnika. Glede na to, da razlike med ponudbenima cenama v Okvirnem predračunu za leto 2004 med rekapitulacijo in seznamom skupne vrednosti blaga pri izbranem ponudniku ni mogoče šteti za računsko napako, naročnik pa izbranemu ponudniku ni niti ponudil pisnega popravka razlike med navedenima ponudbenima vrednostima, ponudb pa tudi ni spreminjal, Državna revizijska komisija zavrača očitke vlagatelja, da je naročnik kršil 54. člen ZJN-1, ko naj bi brez soglasja ponudnikov spreminjal ponudbo.

Postavlja pa se vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo, saj je le-ta v njej navedel dve različni ponudbeni vrednosti. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. V skladu s tretjo točko prvega odstavka 74. člena ZJN-1 mora naročnik v zapisnik o postopku odpiranja ponudb vpisati tudi ponudbeno ceno in morebitne popuste, ki jih nudi ponudnik. Namen javnega odpiranja ponudb je, da se ugotovi, ponudbe katerih ponudnikov so prispele in kakšna je njihova vsebina, obenem pa se z javnim odpiranjem ponudb preprečuje, da bi kateri od ponudnikov kasneje spreminjal svojo ponudbo. V primeru spora se domneva, da so podatki takšni, kot so ugotovljeni na javnem odpiranju ponudb. Drugačna ponudbena vrednost od tiste, ki je bila prebrana na javnem odpiranju ponudb, je tako lahko zgolj posledica poprave ugotovljenih računskih napak (54. člena ZJN-1). Ker pa je naročnik navedel, da ponudb ni spreminjal, torej ni popravljal računskih napak (čeprav je razliko med ponudbenima vrednostima v rekapitulaciji Okvirnega predračuna za leto 2004 in seznamom skupne vrednosti blaga štel kot računsko napako), Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da razlike v ponudbeni vrednosti v predračunu izbranega ponudnika ni mogoče šteti za računsko napako, je treba ugotoviti, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sprememba ponudbene vrednosti ni bila dopustna.

Izhajajoč iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb in iz rekapitulacije Okvirnega predračuna za leto 2004, je ponudbena vrednost izbranega ponudnika 8.212.740,89 SIT (brez DDV), iz seznama skupne vrednosti blaga pa izhaja, da je skupna ponudbena vrednost (brez DDV): 9.069.843,99 SIT. Naročnik je v prvem odstavku 7. člena Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodil), z dne 17.11.2003, določil: "Naročnik bo izbiro opravil na osnovi prejetih Okvirnih predračunov. Kot merilo bo upoštevana najnižja skupna vrednost ponudbenega blaga.". V tej zvezi je pomembno tudi Opozorilo na Okvirnem predračunu za leto 2004, ki določa: "Kandidati OBR-II/1 ne smejo spreminjati, dopolnjevati ali popravljati. Le izpolnijo naj ga v skladu z navodili. V primeru nejasnosti v zvezi z okvirnim predračunom naj ravnajo v skladu s 3. členom Navodil kandidatom za izdelavo ponudbe. Kandidati, ki ne bodo upoštevali tega opozorila, bodo izločeni iz postopka ocenjevanja ponudb!". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na to, da je ponudbena cena edino merilo ocenjevanja ponudb v tem postopku in da je od njene določnosti, nespremenljivosti in enoznačnosti odvisna izbira najugodnejšega ponudnika, potrebno ugotoviti, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika, kljub različnim ponudbenim vrednostim (ki pa niso posledica računskih napak), označil za pravilno. Izbrani ponudnik tudi ni zadostil zahtevi iz citiranega Opozorila naročnika po prepovedi spreminjanja, dopolnjevanja ali popravljanja Okvirnega predračuna za leto 2004, saj je v ponudbenem predračunu navedel dve različni ponudbeni vrednosti. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika za oddajo pravilne ponudbe. ZJN-1, kot navedeno, pod pogoji iz 54. člena opravičuje zgolj popravo računskih napak, druge napake, nastale bodisi zaradi površnosti ali pa iz špekulativnih razlogov, pa imajo lahko za posledico zgolj nepravilnost same ponudbe. Ker je ponudba izbranega ponudnika zaradi dveh različnih ponudbenih vrednosti ter glede na edino merilo: najnižja skupna vrednost ponudbenega blaga tako notranje kontradiktorna, je kot taka neprimerna za ocenjevanje, zato bi jo moral naročnik po opravljenem pregledu izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Ob zapisanem gre še dodati, da iz razpoložljive dokumentacije tudi ni (bilo) jasno, po kakšni ponudbeni vrednosti naj bi naročnik izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo. Glede na ugotovitve iz Uradnega zaznamka, po katerih je za izbranega ponudnika pravilna ponudbena vrednost skupna vrednost po seznamu ponujenega materiala iz Okvirnega predračuna za leto 2004 (9.069.843,99 SIT), po drugi strani pa iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik izbral izbranega ponudnika na podlagi cene iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb (8.212.740,89 SIT), je očitno, da niti naročnik, niti vlagatelj nista bila soglasna o enotni ponudbeni ceni, kot eni od bistvenih sestavin pogodbe (essentialia negotii).

Ob navedenem velja še omeniti, da je bil na javnem odpiranju prisoten tudi pooblaščeni predstavnik izbranega ponudnika, g. J.V., ki je bil z višino prebrane ponudbene vrednosti seznanjen, poleg tega pa je prejel tudi zapisnik o javnem odpiranju ponudb in bi moral zoper morebitno napako v višini ponudbene vrednosti takoj odreagirati. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 03.12.2003, pa ne izhaja, da je imel pooblaščeni predstavnik izbranega ponudnika na javnem odpiranju ponudb kakršnekoli pripombe v zvezi z morebitno napako pri ponudbeni vrednosti v Okvirnem predračunu za leto 2004, katero pa izbrani ponudnik, glede na Uradni zaznamek, z dne 08.12.2003, kasneje neargumentirano zatrjuje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik kršil tudi določilo četrtega odstavka 55. člena ZJN-1, ki določa: "Po poteku roka ponudnik ne sme več umakniti ali spremeniti ponudbe. Če ponudnik umakne ponudbo ali jo spremeni po poteku roka ali ne sklene pogodbe, če je bila njegova ponudba izbrana, sme naročnik vnovčiti garancijo za resnost ponudbe.". Izbrani ponudnik je z (zgoraj citirano) izjavo, ki izhaja iz Uradnega zaznamka, po javnem odpiranju ponudb spremenil ponudbeno ceno, ki je bila na javnem odpiranju ponudb prebrana in s tem sprejeta, zato je potrebno ugotoviti, da takšna sprememba ponudbene cene, po poteku roka za oddajo ponudbe, ni bila več dovoljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila tudi vlagateljevo navedbo glede "nerazumno nizkih cen" posameznih artiklov v ponudbi izbranega ponudnika. Nizka cena je eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe in je pravo javnih naročil (ter konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. Po konkurenčnem pravu je tako zniževanje kakor tudi zviševanje cen načeloma stvar tržne svobode. V določenih izjemnih okoliščinah (če npr. obstaja oškodovalni namen) pa je lahko nizka cena posledica protipravnega ravnanja ponudnika in predstavlja dejanje nelojalne konkurence, ki jo konkurenčno pravo prepoveduje. Po drugi strani je nizka ponudbena cena lahko tudi posledica napačnega razumevanja razpisne dokumentacije, ponudnikove napačne presoje ali napake v ponudbeni dokumentaciji. Zaradi določenih tveganj, ki bi jih lahko povzročile tako oblikovane nizke cene (protipravnost samega ravnanja ponudnika, slabša kakovost izvedbe posla, spori v fazi izvajanja pogodbe o javnem naročilu, nelegalni viri ponudnika), daje ZJN-1 naročniku možnost, da preveri postavke ponudbene cene, kadar je le-ta po njegovem mnenju prenizka.

Državna revizijska komisija je vlagatelja in izbranega ponudnika pozvala, naj ji posredujeta nabavne cene in cene na drobno za proizvode iz seznama blaga pod zaporednimi številkami: 27, 29, 54, 63, 139, 184, z ustreznimi dokazili. Na podlagi pridobljenih pojasnil vlagatelja in izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev pomislek glede nerazumno nizkih cen posameznih artiklov v ponudbi izbranega ponudnika utemeljen. Iz posredovanih računov in naročilnic izbranega ponudnika (pri večini artiklov) izhaja, da je cena, po kateri le-ta nabavlja (nabavna cena) celo višja! od tiste, po kateri blago ponuja (ponudbena cena). V konkretnem postopku bi že same razlike med ponudbenimi cenami posameznih ponudnikov pri naročniku morale poroditi dvom o možnosti izvedbe javnega naročila izbranega ponudnika (arg. 10. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Tako načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), kot dolžnost skrbnega poslovanja zahtevata, da se v primeru, ko so pri določenih postavkah med ponudbami večje razlike v cenah, s pomočjo pojasnil, tudi po 54. členu ZJN-1, ugotovi oziroma razjasni dejansko stanje, lahko pa se uporabi tudi institut neobičajno nizke cene, določen v 53. členu ZJN-1. V vsakem primeru pa načelo primerljivosti (ki izhaja iz načela enakopravnosti ponudnikov), ko gre za uporabo enakih pravnih položajev za bistveno različne dejanske položaje, zahteva, da se artikulirajo razlogi opustitve pridobivanja dodatnih pojasnil v postopkih oddaje javnih naročil.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da ponovno opravi pregled in ocenjevanje ponudb, pri čemer mora upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije iz obrazložitve tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ker je zahtevek za revizijo delno utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, 28.01.2004

mag. Marija Bezovšek, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Upravna enota Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor
- DZS, založništvo in trgovina, d.d., Mali trg 6, Ljubljana
- MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d., Dunajska 121, Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran