018-006/04 Termoelektrarna toplarna Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave za storitvi razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga ter prevoza premoga in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje FERSPED Mednarodna špedicija d.d., Parmova 37, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA, Toplarniška 19, Ljubljana, ki ga zastopa Breda Razdevšek, odvetnica iz Ljubljane (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.02.2004

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj je dolžan plačati naročniku stroške, nastale z revizijo, in sicer odvetniške stroške v višini 264.000,00,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.03.2003 od Urada za javna naročila, Tržaška cesta 19a, Ljubljana prejel mnenje o oddaji javnega naročila "Iztovor premoga iz ladje, skladiščenje in nalaganje na prevozno sredstvo, Prevoz premoga do naročnika" po postopku s pogajanji brez predhodne objave, v skladu z 2. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1, št. 265/03-A.P., z dne 28.02.2003.
Naročnik je dne 12.03.2003 sprejel sklepa, št. 20/03 in št. 21/03, o začetku oddaje javnih naročil v skladu z 2. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1 za izbiro izvajalcev za razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga (sklep št. 20/03) in za prevoz premoga (sklep št. 21/03).
Naročnik je dne 06.08.2003 sprejel Obvestili o oddaji javnega naročila, in sicer obvestilo št. 20/03 iz katerega je razvidno, da je storitev razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga oddal podjetju Luki Koper d.d., Koper in obvestilo št. 21/03 iz katerega izhaja, da je storitev prevoza premoga oddal podjetju Slovenske železnice d.d., Ljubljana.

Dne 11.11.2003 je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo. V njem je uvodoma pojasnil, da ima 35 letne izkušnje na področju logistike, predvsem na področju izvajanja špediterskih storitev v domačem in mednarodnem transportu. V Uradnem listu RS, št. 42, z dne 09.05.2003, pod št. objave Ob-93455 je vlagatelj zasledil javni razpis naročnika za dobavo premoga za potrebe naročnika, v naslednjih treh letih, na pariteti DES Luka Koper.
Omenjeni javni razpis ni vključeval potrebnih pristaniških manipulacij, prevoza navedenega premoga na relaciji Luka Koper - TE TOL Ljubljana, kakor tudi ne špediterskih storitev, ki so za izvedbo posla nujno potrebne. Vlagatelj navaja, da pariteta DES v skladu z INCOTERMS 2000 pomeni, da je blago dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču; pri tem prodajalec preda blago na razpolago kupcu na krovu ladje (v tem primeru v Luki Koper), v uvozno neocarinjenem stanju, kupčeve obveznosti pa so vse transportno logistične storitve (vključno s pretovorom v Luki), carinske in druge formalnosti ter vse ostalo do prihoda blaga na skladišče toplarne. Omenjeni javni razpis je zajemal nabavo dveh sklopov premoga v skupni količini 1.450.000 ton. Na osnovi maksimalne cene, ki je navedena v Uradnem listu, je vrednost nabavljenega premoga cca 15.000.000.000,00 SIT, vendar ta znesek vključuje le skupno vrednost blaga ter pomorski prevoz od odpremne do namembne luke. Vlagatelj opozarja, da navedeni razpis ne vključuje pristaniških storitev ter železniških transportnih stroškov, katerih vrednost vlagatelj ocenjuje na 4.800.000.000,00 SIT. Poleg tega so iz razpisa izpadle tudi špediterske storitve, ki jih vlagatelj ocenjuje na 0.15 EUR/mt, kar znese cca 50.000.000,00 SIT. Vlagatelj ponovno poudarja, da so za izvedbo posla, ki je bil predmet javnega razpisa (premog), potrebne tudi špediterske storitve, ki jih lahko opravi le za to registrirano in za to usposobljeno podjetje. Te storitve zajemajo zastopanje kupca v uvoznem carinskem postopku, organizacijo luških storitev, organizacijo železniškega prometa in druge storitve v dogovoru med naročnikom in izvajalcem.
Vlagatelj navaja, da je natančno seznanjen s potekom celotnega posla, saj je v preteklih petih letih, kot pogodbeni podizvajalec Gorenja GTI, opravljal vse špediterske storitve pri poslu s premogom za potrebe naročnika, in pri tem poudarja, da je predhodni javni razpis za prevoz premoga zajemal poleg vrednosti blaga tudi vse transportne logistične storitve (vključno s špediterskimi), od odpremne luke pa vse do skladišča toplarne v Ljubljani (pariteta dobavljeno FCO TE -TOL). Vlagatelj meni, da je tako upravičeno sklepal, da bo naročnik objavil drugi javni razpis, ki bo zajemal prevoz premoga na relaciji Luka Koper - Termoelektrarna Ljubljana, oziroma vsaj potrebne špediterske storitve, saj njihova ocenjena vrednost (cca 50.000.000,00 SIT) daleč presega mejno vrednost, ki je določena v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št 118/02) za izvedbo celotnega postopka javnega naročila (vključno z javnim razpisom), naročnik pa je oseba za katero veljajo določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj še navaja, da Zakon o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004 določa spremembo višine mejnih vrednosti, do katerih se lahko javno naročilo odda po pravilih za oddajo javnih naročil male vrednosti, in da 15. člen navedenega zakona kot najvišjo vrednost, do katere se lahko za oddajo javnega naročila za blago in storitve uporabljajo pravila za oddajo javnih naročil male vrednosti, določa 10.000.000,00 SIT.
Vlagatelj opozarja, da je naročnik na podlagi ZJN-l dolžan z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila (4. člen). Predvsem pa ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatomih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o omejevanju konkurence (prvi odstavek 5. člena ZJN-l), prav tako pa mora tudi zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik (7. člen ZJN-l).
Po mnenju vlagatelja, v tem postopku uporaba 20. člena ZJN-l, ki ureja oddajo naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in po predhodni objavi, ni utemeljena. Predvsem se naročnik ni mogel opreti na drugi odstavek 20. člena ZJN-1, ki ureja primer, ko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, javno naročilo lahko izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev. Vlagatelj še poudarja, da je poleg njega še precej špediterskih podjetij (potencialnih ponudnikov), ki so registrirani in usposobljeni za izvedbo špediterskih in logističnih storitev v zvezi z nakupom in prevozom premoga, ne obstajajo pa tudi nikakršne druge okoliščine, ki bi utemeljevale oddajo naročila na podlagi 20. člena ZJN-1 (izključne pravice, nepredvidljivi dogodki itd.).
Vlagatelj svoj zahtevek utemeljuje še z navedbo, da je pravno varstvo ponudnikov zagotovljeno v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, torej tudi v primeru, če naročnik ne objavi javnega razpisa, temveč, v nasprotju z določili ZJN-1, odda javno naročilo po postopku s pogajanji. Vlagatelj navaja, da vlaga zahtevek za revizijo v zakonitem roku, saj je vse do sedaj čakal na objavo javnega razpisa za oddajo špediterskih storitev. Glede na to vlagatelj sumi, da je oziroma da namerava naročnik protizakonito oddati naročilo brez javnega razpisa. S tem bi bil vlagatelj, kakor tudi ostali ponudniki špediterskih storitev, neposredno oškodovan. V ta namen vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo od naročnika zahteva, da za špediterske storitve, ki so povezane z dobavo premoga za potrebe naročnika v naslednjih 3 letih, objavi javni razpis v skladu z ZJN-1 in tako omogoči vlagatelju, da se skupaj z morebitnimi ostalimi ponudniki poteguje za posel.

Naročnik je dne 19.11.2003 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel.

Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj dne 25.11.2003 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo.

Državna revizijska komisija je sprejela sklep, št. 018-274/03-21-198, z dne 08.12.2003 s katerim je vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju ter naročnika napotila naj o zahtevku za revizijo odloči na podlagi določb ZRPJN.

Naročnik je sprejel sklep z dne 22.12.2003, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen ter zahteval povrnitev odvetniških stroškov v višini 264.000,00 SIT.
Naročnik navaja, da je dne 09.05.2003 v Uradnem listu RS, št. 42/03, objavil javni razpis za dobavo premoga za obdobje treh let, pariteta DES - Luka Koper. Pariteta DES v skladu z Incoterms 2000 pomeni, da je blago dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču. Naročnik je imel dobavo blaga kot tudi spremljajoče storitve predvidene v svojem načrtu nabav v skladu s 15. členom ZJN-1. Naročnik je razpisal dobavo premoga po pariteti DES - Luka Koper. S tem je kot kupec prevzel blago na ladji neocarinjeno, v skladu z razpisnimi pogoji za dobavo premoga. Kot kupec je moral naročnik v nadaljevanju poskrbeti za razkladanje, skladiščenje in nalaganje premoga na prevozno sredstvo ter za dostavo premoga do svojega z. skladišča. Ker lahko v Sloveniji storitev razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga ter storitev prevoza premoga opravita le Luka Koper d.d., Koper in Slovenske železnice d.d., Ljubljana je naročnik Urad za javna naročila zaprosil za izdajo mnenja za oddajo javnih naročil v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZJN-1. Naročnik je dne 28.02.2003 od Urada za javna naročila pridobil mnenje iz katerega izhaja, da lahko naročnik lahko odda javno naročilo v skladu z 2. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1, če obstajajo objektivni razlogi, ki kažejo na to, da je na trgu le določen ponudnik, ki lahko izpolni določeno javno naročilo in če je naročnik prepričan, da drugih ponudnikov za konkretno javno naročilo ni oz. če je posledično v skladu z ZJN-1 preveril in izpeljal postopek, v katerem je nesporno dokazal, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču ter da je skrbno preveril kakovost predmeta javnega naročila. Glede na to, da je naročnik s klavzulo DES prevzel blago na krovu ladje je tako prevzel nase vso logistiko in nadaljnjo oddajo javnega naročila. Iz navedenega nesporno izhaja, da naročnik ni predvidel oddajo javnega naročila za oddajo špediterskih storitev. Naročnik je pri oddaji javnega naročila sledil načelu gospodarnosti. Vsled tega in glede na klavzulo DES, je naročnik za uspešno izvedbo posla zaposlil delavce, ki bodo spremljali in urejali določene dokumente pri carinjenju blaga kot tudi pri spremljanju celotnega posla, to je naročanju ladij in vseh drugih spremljajočih dejavnostih, ki so določene v javnem naročilu za dobavo premoga.
Naročnik ugotavlja, da glede na navedeno nima ne pravne ne formalne podlage, da bi kakorkoli razpisal javno naročilo za oddajo špediterskih storitev, saj je, kot je navedeno in utemeljeno, izvedel postopke v skladu z ZJN-1, ki so bili v celoti transparentni in so zagotovili gospodarno porabo sredstev glede na predmet javnega naročila. Naročnik namreč ne potrebuje posrednika, ki bi zanj opravljal posle, saj je v skladu s pariteto DES prevzel blago na krovu ladje in organiziral nadaljnje aktivnosti in storitve, ki so s tem povezane. Naročnik tudi navaja, da bi lahko, v skladu s pogodbo o organizaciji transporta blaga v mednarodnem prometu, z dne 10.02.1998, ki jo je imel vlagatelj sklenjeno z Gorenjem trgovino d.o.o, vlagatelj za naročnika opravljal le posredovanje pri izvoznem in uvoznem carinjenju blaga, za kar je naročnik angažiral v svojem podjetju zaposlenega delavca. V pogodbi z izbranim izvajalcem pomenijo špediterske storitve izključno ureditev vseh carinskih formalnosti ob prihodu ladje, ki vključujejo pripravo carinskih uvoznih dokumentov in prisotnost ob carinskih pregledih, za kar se carinski pregledi ne opravljajo vedno (slednje je naročnik izvedel na Carinski upravi). Za ureditev carinskih formalnosti ni potrebno, da bi moral naročnik angažirati špediterja, saj lahko predmetne storitve opravi naročnik s svojimi delavci, v okviru svoje dejavnosti.

Naročnik je vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, naj mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.12.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 09.01.2004, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19.01.2004 in dne 03.02.2004 posredoval dodatna pojasnila (drugi odstavek 21 člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija je že s sklepom, s katerim je predhodno odločala o vlagateljevi pritožbi (sklep št. 018-274/03-21-1985, z dne 08.12.2003) ugotovila, da ima vlagatelj kot oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti špediterskih storitev in ki je sodelovala v predhodnih razpisih naročnika ob primerljivih predmetih javnega naročanja, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: (2) â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ś.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Najprej je potrebno ugotoviti, da so v vlagateljevemu revizijskemu zahtevku zapisana navajanja in ugotovitve, ki so mestoma nejasna ter v nasprotju sama s seboj.

Tako je iz zahtevka za revizijo razbrati, da se vlagateljevi očitki nanašajo na (obravnavana) postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (pri čemer pa vlagatelj ne pove niti tega na katerega izmed obeh obravnavanih postopkov se očitki nanašajo in/ali v katerega izmed obeh naj bi bile vključene tudi špediterske storitve), vlagatelj pa v revizijskem zahtevku govori tudi o postopku oddaje naročila male vrednosti in o zneskih do katerih naročniki za oddajo javnega naročila za blago in storitve lahko uporabijo takšen postopek. V nadaljevanju pa vlagatelj ne zahteva niti razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri ponudnikov v obravnavanih razpisih, niti razveljavitve predmetnih postopkov oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, pač pa zahteva od naročnika objavo "novega" javnega razpisa za izbiro najugodnejšega ponudnika za opravljanje špediterskih storitev, z obrazložitvijo, da sumi naročnika, da je (že) oziroma, da namerava oddati špediterske storitve protizakonito, brez javnega razpisa.
Povedano drugače. Čeprav vlagatelj navaja, da je naročnik za oddajo razpisanih storitev nezakonito uporabil postopka s pogajanji brez predhodne objave (pri čemer pa ne izpodbija naročnikove odločitvi o izbiri ponudnikov za opravljanje storitve razkladanja, skladiščenja in nakladanja premoga in za opravljanje storitve prevoza premoga, pač pa naročniku očita le, da je v enega izmed obeh postopkov vključil tudi špediterske storitve), pa hkrati navaja, da je naročnik opravljanje (istih) špediterskih storitev nezakonito izpeljal po postopku za oddajo naročila male vrednosti.
V zvezi z zgoraj navedenim vlagatelj očita naročniku (zgolj) kršitev načela gospodarnosti in učinkovitost porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) in načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja (predmetno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v več svojih odločitvah), da temeljna načela praviloma niso neposredno uporabljiva, temveč zavezujejo šele preko posameznih pravil ZJN-1, v katerih so konkretizirana. Temeljna načela so v konkretnih pravilih zakona opredeljena različno, odvisno od namena, ki mu ta pravila služijo. Trditev o kršitvah določenih načel javnega naročanja, brez navedb o kršitvah posameznih določil ZJN-1 tako tudi ni mogoče neposredno preveriti. Temeljna načela tako niso neposredno zavezujoče pravne norme, ampak služijo predvsem temu, da pomagajo pri samem razumevanju prava javnih naročil, postavljajo njegove cilje ter so ena izmed podlag pri razlagi neposredno zavezujočih pravil zakona.
Z revizijo postopkov javnega naročanja je po ZRPJN zagotovljeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, in sicer Državna revizijska komisija presoja, na predlog vlagatelja in v mejah njegovega zahtevka, ali je naročnik ravnal po pravilih zakona in po pravilih o pravnem varstvu. Vlagatelj v obravnavanem primeru zatrjuje zgolj kršitev temeljnih načel, ne pove pa katera posamezna določila ZJN-1 je naročnik kršil, hkrati pa za svoje trditve ne priloži nikakršnih dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena), na podlagi katerih bi lahko naročnik in/ali Državna revizijska komisija preverila, v čem se kažejo kršitve temeljnih načel, kar bi posledično lahko privedlo do drugačna odločitve v tem revizijskem postopku.

Sicer pa med strankama v tem postopku ni spora o tem, da je naročnik dne 09.05.2003 v Uradnem listu RS, št. 42, po številko objave Ob-93455, objavil javni razpis za dobavo premoga za potrebe naročnika, v naslednjih treh letih na pariteti DES Luka Koper. Prej naveden postopek oddaje javnega naročila je, kot pravilno ugotavlja naročnik, pravnomočno končan in o le-tem v obravnavanem revizijskem postopku ni več mogoče razpravljati.

Ravno tako se naročnik in vlagatelj strinjata v tem, da pariteta DES v skladu z Incoterms 2000 pomeni, da je blago (v obravnavanem primeru: premog) dobavljeno na ladji v namembnem pristanišču, kar v praksi pomeni, da kupec (naročnik) neocarinjeno blago prevzame na ladji. Glede na klavzulo DES je naročnik z javnim razpisom (torej z razpisom, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/03) nase prevzel vse transportno logistične storitve ter druge formalnosti, ki so potrebne za dostavo premoga do naročnikovega skladišča.

Ker si je torej naročnik moral zagotoviti nemoteno oskrbo s premogom, ki ga je (bo) po pariteti DES neocarinjenega prevzel na ladji, je v nadaljevanju pričel z obravnavanima postopkoma oddaje javnih naročil po postopku s pogajanji brez predhodne objave, in sicer za razkladanje, skladiščenje in nakladanje premoga (prvi postopek oddaje javnega naročila) in za prevoz premoga (drugi postopek oddaje javnega naročila). Obravnavani javni naročili je naročnik pričel po predhodno pridobljenem mnenju Urada za javna naročila po postopku s pogajanji brez predhodne javne objave (prvi odstavek 20. člena ZJN-1). Kot izhaja iz dokumentacije iz spisa (in iz pridobljenih dodatnih pojasnil) naročnik v nobenega izmed obeh postopkov ni vključil (tudi) špediterskih storitev, saj se je odločil, da bo te posle opravljal sam, v okviru svoje dejavnost. Naročnik bo torej spremljal in urejal dokumente tako pri carinjenju blaga (naročnik bo torej carinjenje blaga zahteval sam, v svojem imenu in za svoj račun), kot tudi pri spremljanju celotnega posla oziroma vseh spremljajočih si dejavnostih. V dokaz predhodno navedenega je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dopis iz Carinske uprave RS, carinski list 6044 iz Luke Koper, z dne 19.12.2003, pregled prometa na transakcijskem računu naročnika, odprtega pri NLB, z dne 13.01.2004, iz katerega izhaja nakazilo Carinski upravi RS, nalog izdan finančni službi naročnika za plačilo carine, z dne 19.12.2003 in kopijo bančne garancije za carinski dolg, ki ga je izdala Probanka d.d. Maribor.

Sicer pa Državna revizijska komisija še ugotavlja, da gre v zvezi z ugotavljanjem (ne) pravilnosti naročnikove odločitve, da špediterskih storitev ne bo vključil v predmetni javni naročili (temveč jih bo opravljal sam) za vprašanje, ki zadeva določanje naročnikovih potreb. Državna revizijska komisija je namreč že večkrat zavzela stališče, da ZJN-1 praviloma ne posega v določanje potreb naročnika, na podlagi katerih le-ta oblikuje predmet javnega naročila. ZJN-1 v 15. členu določa le, da naročnik lahko prične s postopkom oddaje javnega naročila, ko so izpolnjeni določeni pogoji, in sicer: "Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če traja izvajanje javnega naročila več let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih določa predpis o izvrševanju proračuna za posamezno leto." Kot izhaja iz citiranega določila ZJN-1 je potrjen predmet in obseg javnega naročila podlaga za prehod iz predrazpisne v razpisno fazo in za sam začetek postopka oddaje javnega naročila. Kot že zapisano ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi praviloma ne posegajo v določanje naročnikovih potreb in v njihovo oblikovanje. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, katero so jim poverjene s predpisi, ki urejajo tako njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja dejavnosti in/ali njihovega poslovanja. Določanje (in oblikovanje) potreb naročnika je zato po sami naravi stvari vezano na njegovo odgovornost za zakoniti izvajanje s predpisi poverjene dejavnosti ter je tako stvar naročnikovih poslovnih odločitev.
Ob upoštevanju navedenega in glede na predloženo dokumentacijo je potrebno ugotoviti, da naročnik lahko sam opravlja dejavnost, ki je predmet spora v tem revizijskem postopku, če izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Glede na to je bilo potrebno odločiti kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ob tem je potrebno dodati, da vlagatelj zatrjevanih kršitev ni dokazal (kot to zahteva 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), zato je ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz smiselne uporabe določil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija v sklepu s katerim je odločala o pritožbi, odločitev o stroških pridržala za končno odločbo, je bilo potrebno v tem sklepu odločiti tako o stroških pritožbenega postopka kot tudi o stroških revizijskega postopka.
Naročnik je v sklepu o zavrženju z dne 19.11.2003 od vlagatelja zahteval povrnitev odvetniških stroškov v višini 2000 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV (skupaj 264.000,000 SIT) in v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 22.12.2003, povrnitev odvetniških stroškov v višini 2000 odvetniških točk, povečanih za 20% DDV (skupaj 264.000,000 SIT ).
Ker je vlagatelj s pritožbo uspel, se naročnikova zahteva za povrnitev stroškov za sestavo sklepa o zavrženju zavrne kot neutemeljena. Ker pa vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) odločila, da mora vlagatelj naročniku povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka v višini 2000 točk (220.000,00 SIT) za sestavo odločitve o zahtevku za revizijo in 20% DDV v višini 44.000,00 SIT, skupaj torej 264.000.000,00 SIT.
Ker je vlagatelj že v pritožbi oporekal povrnitvi odvetniških stroškov iz razloga, ker naj bi bil naročnik dolžan (in usposobljen) voditi postopke v zvezi z oddajo javnih naročil sam, ga Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila pooblastil odvetnico, v spis pa pravilno predložil pooblastilo za zastopanje (dokument z dne 09.11.2003). Ker vlagatelj z revizijskim zahtevkom ni uspel, zakon pa ne predpisuje, da bi moral naročnik tudi v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen sam nositi odvetniške stroške, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in na podlagi odvetniške tarife odločila kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. in 3. točko izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 05.02.2004

mag. Marija Bukovec Marovt, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- FERSPED Mednarodna špedicija d.d., Parmova 37, 1000 Ljubljana
- Odvetnica Breda Razdevšek, Slomškova 4, 1000 Ljubljana za TE - TOL Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška cesta 19a, Ljubljana
- Luka Koper, prekladanje, skladiščenje in druge pristaniške storitve d.d., Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper
- Slovenske železnice, d.d., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana

Natisni stran