018-005/04 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Metodi Hrovat, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo standardne medicinske opreme za Onkološki inštitut Ljubljana in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SANOLABOR d.d., Leskovškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23.1.2003

odločila:

Razveljavi se naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, navedena v sklepu, št. 3511-4/2002-282, z dne 24.12.2003. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 82-83/03, z dne 22.8.2003, pod št. objave Ob-100641, objavil javni razpis za izvedbo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, ki ga je zaključil z izdajo obvestila o zavrnitvi vseh ponudb (dokument št. 3511-4/2002-254 z dne 16.10.2003), in sicer z obrazložitvijo, da je v skladu s 76. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) postopek zaključil kot neuspešen, saj ni prejel dveh pravilnih in samostojnih ponudb. V tem dokumentu je naročnik še navedel, da bo vse ponudnike pozval k postopku s pogajanji po 20. členu ZJN-1.

Dne 5.11.2003 je naročnik sprejel sklep, št. 3511-4/2002-263, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Z dopisom, št. 3511-4/2002-264, z dne 10.11.2003, pa je naročnik vse ponudnike, ki so predložili ponudbe v prejšnjem razveljavljenem odprtem postopku, povabil k oddaji ponudbe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 27.11.2003, je razvidno, da je so ponudbo predložili trije ponudniki, ki jih je naročnik z dopisom, št. 3511-4/2002-275, z dne 1.12.2003, povabil na ogled opreme, združen s pogajanji. V tem dopisu je naročnik ponudnike zaprosil, da mu poleg opreme, ki je navedena v razpisni dokumentaciji na strani 48 do 61, omogočijo še ogled naslednjih artiklov:

- 10.4.1. Voziček invalidski standardni zložljiv
- 10.6.12. Voziček za televizor
- 10.6.27.Voziček s predali za pripravo citostatikov
- 10.7.1. Večnamenski voziček
- 10.9.3. Servirni voziček
- 16.1. 4.1. Univerzalna pregledna miza
- 16.4.2. Zdravniški stol.

Vlagatelj je na naročnika naslovil dopis, z dne 3.12.2003, v katerem navaja, da artikli, ki jih je navedla strokovna komisija, z izjemo vozička 10.6.12. Voziček za televizor, niso bili navedeni v razpisni dokumentaciji, zato meni, da gre za spreminjanje in dopolnjevanje razpisne dokumentacije, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1. Vlagatelj zahteva odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do spreminjanja razpisne dokumentacije, naročnika pa poziva, na prošnjo po ogledu šestih dodatnih artiklov prekliče. Prav tako se vlagatelju zdi sporno odpiranje ponudb, ki ni bilo javno, kar izhaja iz točke XX. Razpisne dokumentacije (stran 9), saj ZJN-1 v 73. členu določa, da je odpiranje ponudb v odprtem postopku in drugi fazi omejenega postopka javno. Odločitev o tem, da odpiranje ponudb ne bo javno, ni bila objavljena v objavi javnega naročila. Vlagatelj nadalje navaja, da mora naročnik na podlagi 75. člena ZJN-1 po končanem postopku odpiranja ponudb najkasneje v treh dneh poslati zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Ker predpisanega zapisnika v zakonitem roku in vse doslej ni prejel, poziva naročnika, da ga čimprej dostavi, najkasneje pa do dne 10.12.2003. Istočasno vlagatelj pričakuje, da bo naročnik ustrezno utemeljil razlog, zaradi katerega odpiranje ponudb ni bilo javno, čeprav to ZJN-1 izrecno zahteva. Vlagatelj navaja, da bo v primeru, če ne bo prejel zapisnika o odpiranju ponudb, obvestila o preklicu in ustreznih odgovorov, vložil zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 5.12.2003, z dopisom, št. 3511-4/2002-278, vsem ponudnikom, ki so oddali razpisno dokumentacijo, poslal dodatna pojasnila. Naročnik navaja, da ZJN-1 določa vsebino razpisne dokumentacije za odprti postopek in drugo fazo omejenega postopka, za razpisno dokumentacijo v postopku s pogajanji pa glede na dejstvo, da sam postopek ni formaliziran, velja, da je treba pravila zakona o razpisni dokumentaciji za odprti in omejeni postopek prilagoditi naravi postopka s pogajanji. Naročnik ravna v skladu z načeli javnega naročanja in v postopku usklajuje pogoje s ponudnikovimi pogoji tudi tako, da preverja kakovost predmeta javnega naročila. V vabilu za ogled opreme in izvedbo pogajanj ne gre za spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, temveč za prošnjo, da pogajalci na dan ogleda pokažejo še navedene artikle. Če tega dne ne bo možno predstaviti predmeta, se bosta pogajalec in komisija naročnika dogovorila za dodatni rok, v katerem si bo možno artikel natančneje ogledati. Glede spornega odpiranja ponudb pa naročnik pojasnjuje, da mora biti javno odpiranje zagotovljeno v odprtem postopku in drugi fazi omejenega postopka, v postopku s pogajanji pa javnega odpiranja ponudb ni, kar pa ne pomeni, da delo komisije v teh primerih ni dokumentirano. Poleg tega naročnik še dodaja, da nima obveznosti pošiljanja zapisnika o odpiranju ponudb, ki ga je opravila komisija glede na naravo postopka tajno. Vsak od pogajalcev pa bo na pogajanjih dobil svoj zapisnik in bo tudi seznanjen o izbrani končni ceni z dnem sprejema odločitve pogodbenega partnerja.

Vlagatelj je dne 22.12.2003 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je iz zapisnika o pogajanjih z dne 15.12.2003 razvidno, da je naročnik ugotovil, da nekaj vlagateljevih artiklov (bolniška postelja in posteljni vložek, posteljna ograjica, zložljivo konzolno ležišče za klizme-nego, nočna omarica) ne ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato je naročnik vlagatelju postavil nov rok za predstavitev pomanjkljive opreme (ki se je iztekel dne 22.12.2003 ob 10.00 uri), sicer bo štel, da vlagatelj odstopa od pogajanj. Vlagatelj vztraja pri svojem mnenju, ki ga je podal že na zapisnik o pogajanjih, da je naročniku ponudil funkcionalno opremo v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Vlagatelj poudarja, da je njegov dobavitelj medicinske opreme, katerega nočno omarico je vlagatelj ponudil v svoji ponudbi, izdelal in razvil izključno za predmetni javni razpis. Pri tem je upošteval vse tehnične zahteve, navedene v točki 15.4.14. razpisne dokumentacije, ni pa mogel povsem slediti sistemu zlaganja servirne mizice v nočno omarico, saj je moral upoštevati avtorske pravice in patentno zaščito izdelka proizvajalca Malvestio, Italija. Vlagatelj dodaja, da je identičen model naročniku ponudil že v predhodnem razpisu, pa naročnik ni ugovarjal ustreznosti opreme. Vlagatelj navaja, da nočna omarica s servirno mizico funkcionalno povsem ustreza namenu uporabe, ki ga je predvidel naročnik, in da servirna mizica služi pacientu pri hranjenju ali podobnih opravilih na bolniški postelji oziroma jo lahko uporablja tudi na invalidskem vozičku. Poleg tega ob uporabi in prevažanju ponujene servirne mizice nočne omarice ni potrebno premikati in lahko ostane popolnoma na mestu. Po vlagateljevem mnenju to pomeni, da je komplet celo bolj funkcionalen od zahtevanega, saj bo mogoče še bolj optimalno izkoristiti majhen prostor med posteljami. Zahtevani način zlaganja mizice v nočno omarico zahteva več prostora od sistema zlaganja, kot ga ponuja vlagatelj, v skrajnem primeru celo premikanje postelje, kar pa ni v interesu naročnika ali pacientov, zatrjuje vlagatelj.
Vlagatelj se tudi ne strinja z očitkom naročnika glede uporabe posteljne končnice tudi kot odlagalne police. V primeru vzorca bolniške postelje, ki ga je predložil vlagatelj, je posteljna stranica samostojna enota, kot takšna odstranljiva v primeru potrebe, pri čemer bolniška postelja nudi tudi možnost odlaganja posteljnine ali drugega tekstila na v ta namen predvideno izvlečno odlagalno polico. Vlagatelj poudarja, da je odlagalna polica namenjena izključno odlaganju posteljnine in drugega tekstila, zato je celo bolj funkcionalna od zahtevanega. Spuščanje posteljne končnice namreč sploh ni potrebno, poleg tega pa je v primeru transporta bolnika priporočljivo, da končnica služi svojemu primarnemu namenu, to je zaščiti pred trki z drugimi predmeti in s tem povezanimi dodatnimi poškodbami bolnikov. Posteljna končnica služi tudi kot ročaj za prevažanje, pri čemer če je spuščena, prevažanja ne omogoča. Odlagalna polica, kakršno ima vlagateljeva bolniška postelja, prevažanje omogoča, poleg tega pa omogoča tudi odlaganje posteljnine ali drugega tekstila v skladu s pričakovanji naročnika. Glede očitka naročnika v zapisniku s pogajanj, da naj posteljne ograjice ne bi bilo možno enostavno sneti, kar naj bi oteževalo uporabo, vlagatelj pojasnjuje, da je predložena bolniška postelja služila le kot vzorec in ni bila ustrezno nastavljena. Vzorca ni mogoče enačiti z novo opremo, ki bi jo ob morebitnem naročilu vlagatelj tudi dobavil. V primeru nove postelje je snemanje posteljne ograjice preprosto opravilo, če so naročnikovi kadri ustrezno usposobljeni.
V nadaljevanju vlagatelj od naročnika zahteva, da v primeru, če meni, da vlagateljeva ponujena oprema ne ustreza razpisni dokumentaciji, predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, saj je na njegovi podlagi mogoče ponuditi zgolj bolniško posteljo in servirno mizico z nočno omarico proizvajalca Malvestio, Italija. Zlaganje servirne mizice v nočno omarico namreč pomeni, da je na trgu le en proizvajalec, ki je sposoben izdelati in dobaviti takšno zlaganje, zaradi česar je, zatrjuje vlagatelj, konkurenca onemogočena, edino merilo najnižje cene pa popolnoma razvrednoteno. Vlagatelj očita naročniku kršitev 32. člena ZJN-1, saj bi moral navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec obvezno dodati navedbo "ali podobno", česar pa naročnik ni storil. Da je bil predmetni javni razpis prilagojen ponudnikom proizvajalca Malvestio, Italija, je vlagatelj ugotovil šele po pogajanjih, z dne 15.12.2003, in ko je prelistal spletne strani navedene družbe. Vlagatelj ugotavlja, da je zahteva naročnika, da je konstrukcija postelje obdelana in zaščitena po posebnem termostatičnem načinu s polivretanskim prahom pri temperaturi 180° C, debelina nanosa pa najmanj 70 mikronov, povzeta po stavku, ki ga je vlagatelj našel na spletni strani prej omenjenega proizvajalca. Tudi oba preostala ponudnika sta v predmetnem postopku ponudila opremo proizvajalca Malvestio, Italija.
Vlagatelj nadalje očita naročniku kršitev 4. člena ZJN-1, saj bi v primeru, če bi opremo vlagatelja ocenil kot funkcionalno ustrezno, privarčeval približno 30.000.000,00 SIT, pri tem pa bi dobil opremo, ki je bolj funkcionalna od zahtevane. Z javnim razpisom je naročnik kršil tudi načelo zagotavljanja konkurence in načelo enakopravnosti ponudnikov. Poleg tega pa naj bi bil po vlagateljevem mnenju kršen tudi 73. člen ZJN-1, saj naročnik svoje odločitve, da odpiranje ponudb ne bo javno, ni objavil v objavi javnega naročila. Vlagatelju po končanem postopku odpiranja ponudb v treh dneh tudi ni bil poslan zapisnik o odpiranju ponudb, kar pomeni kršitev 75. člena ZJN-1.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno ovrednoti in oceni ponudbo vlagatelja ter deloma razveljavi postopek oddaje javnega naročila s pogajanji na način, da ponudbo vlagatelja oceni kot pravilno, primerno in sprejemljivo, podrejeno pa, da postopek oddaje javnega naročila s pogajanji v celoti razveljavi. Poleg tega vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, ki jih je imel z zahtevkom za revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za takso ter 240.000,00 SIT za stroške odvetnika (2000 točk z 20% DDV), skupaj torej 340.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 3511-4/2002-282, z dne 24.12.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da v postopku s pogajanji še ni odločalo, zato ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN dopusten, glede pravočasnosti pa se naročnik sklicuje na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj je že v prejšnjem odprtem postopku, objavljenem v Uradnem listu RS št. 82-83 z dne 22.8.2003, ki se je končal z zavrnitvijo vseh ponudb, bil seznanjen, da bo naročnik nadaljeval postopek s pogajanji. Ker je obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb postalo pravnomočno dne 3.11.2003, je naročnik dne 5.11.2003 izdal sklep o začetku postopka s pogajanji brez predhodne objave, s katerim je seznanil vse ponudnike, ki so izrazili zanimanje za sodelovanje v prejšnjem, neuspešno končanem odprtem postopku. Vlagatelj je dne 11.11.2003 prejel povabilo k oddaji ponudbe, kateremu je bila priložena razpisna dokumentacija, v manjši meri prilagojena postopku s pogajanji. V povabilu je naročnik vse ponudnike opozoril, naj bodo še posebej pozorni na tiste nepravilnosti v ponudbah, ki so bile ugotovljene v prejšnjem postopku. Naročnik je tudi odgovoril na vsa prispela vprašanja ponudnikov.
Naročnik ugotavlja, da bi moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo najpozneje po prejemu povabila k oddaji ponudbe ali vsaj do roka za predložitev ponudb, torej še v tisti fazi postopka, ko bi bila skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vsebinska presoja navedb v razpisni dokumentaciji še mogoča. S predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, pogoji za udeležbo in merili je bil vlagatelj seznanjen že prej, v prejšnjih postopkih, navaja naročnik, natančneje pa se je z razpisno dokumentacijo seznanil ob prejemu povabila k oddaji ponudbe in ob pregledu razpisne dokumentacije. Naročnik ni spreminjal predmeta javnega naročila vse od prve objave, zato bi moral vlagatelj na sporna določila opozoriti že prej, ne pa v fazi trajanja postopka s pogajanji. Naročnik tudi ugotavlja, da je vlagatelj podpisal obrazec A06, v katerem je izjavil, da je razpisna dokumentacija jasna in nedvoumna, da jo je proučil in da bo ponudbo predložil v skladu z zahtevami naročnika. Naročnik navaja, da je vlagatelj ne glede na navedeno izjavo zapisal, da je šele na dan pogajanj (15.12.2003) ugotovil, da je bila razpisna dokumentacija prilagojena proizvajalcu Malvestio, Italija. Ob prebiranju spletnih strani bi vlagatelj lahko tudi ugotovil, da na evropskem trgu poleg navedenega podjetja medicinsko opremo ponujajo še druga podjetja, npr. Favero Monte Belluna, Italija, hčerinska firma podjetja Conti iz Italije in druge. Naročnik je namreč prav v postopku s pogajanji pričakoval, da bodo ponudniki ponudili sodobno opremo, svojih zahtev pa ne more prilagajati predlogom ponudnika, ki neustreznosti opreme ne bo priznal. V postopku pa mora naročnik skrbno preveriti kakovost in ustreznost ponujene opreme. Vlagatelj naročniku ponuja nočno omarico, ki naj bi bila bolj funkcionalna od zahtevane, kot da naročnik ne bi poznal svojih potreb. Očitno je, navaja naročnik, da se vlagatelj zaveda, da ponuja opremo, ki odstopa od načina specifikacije v razpisni dokumentaciji. Naročnik meni, da zaradi spoštovanja pravil javnega naročanja in načela enakopravnosti vseh ponudnikov ne more sprejeti odločitve o razveljavitvi razpisa. Ne glede na morebitno ekonomsko ugodnost ne sme izbrati ponudbe, ki ji je mogoče očitati neizpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije. Prav zato ponudba vlagatelja tudi ni bila izbrana v prejšnjih treh postopkih, ker ni bila skladna z zakonskimi predpisi in zahtevami razpisne dokumentacije. Ker so vlagateljeve trditve o sporni določitvi predmeta naročila z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne, se naročnik ni vsebinsko opredeljeval do posameznih vlagateljevih trditev o funkcionalni ustreznosti opreme.
Naročnik je vlagatelja pozval, da ima na podlagi 13. člena ZRPJN možnost, da v roku treh dni od prejema te odločbe pisno sporoči naročniku, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 5.1.2004, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj navaja, da se peti odstavek 12. člena ZRPJN nanaša na čas po odločitvi o dodelitvi naročila, do katere pa sploh ni prišlo, zato se ne strinja z naročnikom, ki je njegov zahtevek za revizijo zavrnil kot prepozen. Po mnenju vlagatelja je treba upoštevati le prvi odstavek 12. člena ZRPJN, po katerem se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika, desetdnevni rok pa začne teči šele po odločitvi o dodelitvi naročila. Vlagatelj v nadaljevanju odgovarja na nekatere navedbe naročnika in dodatno pojasnjuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo ter dopisa z dne 3.12.2003. Vlagatelj dodatno zahteva tudi stroške, ki so mu nastali s sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, in sicer 2000 točk z DDV, kar po vlagateljevem znaša 580.000,00 SIT oz. skupaj s predhodnimi stroški 340.000,00 SIT.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 3511-4/2002-284, z dne 9.1.2004, odstopil zahtevek za revizijo skupaj in dokumentacijo za predmetno javno naročilo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

V predmetnem revizijskem postopku je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen s sklicevanjem na peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudniku ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti." Navedena določba od ponudnikov zahteva, da zoper domnevne kršitve, ki nastanejo v različnih fazah postopka oddaje javnega naročila, ugovarjajo čimprej, najkasneje pa do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti. Prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN je torej glede navajanja določenih naročnikovih kršitev vezan na prejem naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Glede na to, da je peti odstavek 12. člena ZRPJN izjema od splošnega pravila prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika, in ob upoštevanju interpretativnega pravila, da je treba izjeme razlagati restriktivno, prekluzivnega učinka petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče vezati na prejem drugih dokumentov, ki jih naročnik izdaja pred sprejemom odločitve o dodelitvi naročila, ali pa na potek določenih faz postopka oddaje javnega naročila, ki so na časovni premici pred fazo sprejema odločitve o dodelitvi naročila.

Ker v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik še ni sprejel odločitve o dodelitvi naročila (zaradi česar je ponudniki seveda tudi še niso prejeli), gre ugotoviti, da je naročnikovo sklicevanje na peti odstavek 12. člena ZRPJN neutemeljeno. Naročnika velja opozoriti, da je predmetni postopek s pogajanji nov postopek oddaje javnega naročila, ki se je začel po pravnomočnem zaključku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, zato procesna dejanja, izvedena v prejšnjem (neuspešnem) postopku, v tem postopku s pogajanji ne morejo imeti pravnih učinkov. Glede na zgoraj zapisano pa tudi druge faze postopka oz. procesna dejanja, izvedena v predmetnem postopku s pogajanji, na katere se naročnik sklicuje v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo (izdaja sklepa o začetku postopka s pogajanji brez predhodne objave, posredovanje povabila k oddaji ponudbe, potek roka za predložitev ponudb), ne morejo imeti prekluzivnega učinka, zaradi katerega bi bilo mogoče vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo šteti kot prepozne na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Prav tako ni mogoče slediti naročnikovim argumentom iz sklepa o zavržbi zahtevka za revizijo, da je vlagatelj podpisal obrazec A06, v katerem je izjavil, da je razpisna dokumentacija jasna in nedvoumna, da jo je proučil in da bo ponudbo predložil v skladu z zahtevami naročnika. Načini odpovedi pravnemu varstvu (tako izrecni kot implicitni; prim. peti odstavek 12. člena ZRPJN) so tako v ZRPJN kot tudi v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 12/03; v nadaljevanju: ZPP) kogentno določeni, zato podpis in predložitev tovrstne izjave v ponudbi ne more pomeniti odpovedi pravnemu varstvu ali izgube pravnega interesa. Izjava, da ponudnik sprejema pogoje razpisa, je le ena od obveznih sestavin razpisne dokumentacije (5. točka tretjega odstavka 23. člena ZJN-1) in je njena predložitev le formalni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se ponudba šteje za pravilno. Podpis te izjave, kot je bilo že omenjeno, pa ne vpliva na izgubo pravnega interesa ali možnost vlaganja pravnih sredstev v postopkih oddaje javnih naročil - ponudnik ima kljub podpisu izjave o sprejemanju pogojev razpisa v skladu z določili ZRPJN pravico ugovarjati zoper način določitve pogojev in meril razpisne dokumentacije vse do prejema naročnikove odločitve o oddaji naročila.

Vse navedeno pomeni, da bi moral naročnik vlagateljeve revizijske navedbe (ob vseh izpolnjenih procesnih predpostavkah, ki jih določa ZRPJN) vsebinsko obravnavati v skladu s 16. členom ZRPJN. Hkrati to tudi pomeni, da naročnik ni vsebinsko odgovoril na revizijske navedbe glede spornih določil razpisne dokumentacije in domnevne neustreznosti vlagateljeve opreme, zaradi česar ni mogoče šteti, da je naročnik obrazložil svojo odločitev o zahtevku za revizijo. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve izhaja že iz subsidiarne uporabe ZPP. V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.". Odločitev o zahtevku za revizijo pa pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo. Po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo 324. člen ZPP; za sklep 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi z 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan meritorno odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, pri čemer mora navesti razloge za svojo odločitev. Postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, ko bo odločeno tudi o stroških, katerih povrnitev je vlagatelj zahteval v zahtevku za revizijo in obvestilu o nadaljevanju postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.1.2003


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran