018-002/04 Javna agencija za železniški promet RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu: članice Metode Hrovat kot predsednice senata, člana dr. Aleksija Mužine kot poročevalca senata in predsednice mag. Marije Bukovec Marovt kot članice senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo idejnega projekta II. faze modernizacije proge Divača-Koper, ki je kot osnova sintezne študije, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana d.d., Vilharjeva 16a, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc iz Ljubljane (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in podjetje Tiring d.o.o., Motnica 11, Trzin, ki ga prav tako zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc iz Ljubljane (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javna Agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.01.2004

odločila:

1. Zahtevkoma za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je razvidna iz obvestila o oddaji naročila, št. 26811-3/2003ZP22-0202, z dne 26.09.2003.
2. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati prvemu vlagatelju stroške v višini 323.300,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višji zahtevek po vračilu stroškov se zavrne.
3. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati drugemu vlagatelju stroške v višini 323.300,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višji zahtevek po vračilu stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.07.2003 sprejel sklep, št. 26811-3/2003ZP3-0202, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo idejnega projekta II. faze modernizacije proge Divača-Koper, ki je kot osnova sintezne študije. Predhodni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil dne 22.07.2003 v Uradnem listu RS, št. 57-59/2003, pod številko objave Ob-96208, ter v Uradnem listu RS, št. 75/2003, z dne 01.08.2003, pod št. objave Ob-99231 še javni razpis. Naročnik je na prošnjo prvega vlagatelja, z dne 13.08.2003, podaljšal rok za predložitev ponudbe z dneva 25.08. na dan 02.09.2003, in popravek objavil v Uradnem listu RS, št. 82-83/03, z dne 22.08.2003.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 02.09.2003, je razvidno, da je naročnik prejel tri (3) pravočasne ponudbe. Dne 18.09.2003 je naročnik z dopisom, št. 26811-3/2003ZP21-0202, Urad za javna naročila zaprosil za mnenje glede oddaje predmetnega javnega naročila. V njem je naročnik zapisal, da je pri preverjanju izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije pravočasno prejetih ponudb ugotovil, da je pravilna samo ena ponudba, ostali dve pa ne izpolnjujeta razpisnih pogojev, zato bi postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s ponudnikom, ki je oddal pravilno ponudbo, po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik namreč meni, da tudi v ponovljenem odprtem postopku ne bi pridobil dveh samostojnih pravilnih ponudb od dveh različnih, kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov.

Urad za javna naročila je naročniku odgovoril z dopisom, št. 342-14/2003, z dne 23.09.2003, kjer pojasnjuje, da iz naročnikovih navedb o ne izhaja nedvoumno, da bi lahko predmetno javno naročilo zaradi objektivnih razlogov izpolnil le določen ponudnik, zato Urad meni, da v dani situaciji oddaja predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave ni utemeljena, in naročniku predlaga, naj poskusi naročilo oddati po drugem ustreznem (praviloma odprtem) postopku.

Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 26811-3/2003ZP22-0202, z dne 26.09.2003, s katerim je ponudnike obvestil, da v predmetnem postopku ni izbral najugodnejšega ponudnika. V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da le ena prejeta ponudba (ponudba prvega vlagatelja) izpolnjuje vse zakonske in druge pogoje, zahtevane v razpisni dokumentaciji, medtem ko ostali dve ponudbi (ponudba drugega vlagatelja in ponudba podjetja Europrojekt Verkehr, Gesellschaft fĂĽr Ingenieurleistungen im Verkehrswesen mbH, Berlin) nista pravilni, zato naročnik ne more v skladu s prvim odstavkom 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) izbrati najugodnejšega ponudnika, zaradi česar zaključuje ta postopek oddaje predmetnega javnega naročila in začenja z novim.

Naročnik je dne 26.09.2003 sprejel sklep, št. 26811-3/2003ZP23-0202, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo idejnega projekta II. faze modernizacije proge Divača-Koper, ki je kot osnova sintezne študije. Javni razpis za predmetno javno naročilo je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 94-96/2003, z dne 03.10.2003, pod št. objave Ob-103029. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 29.10.2003, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe (istih ponudnikov kot v prejšnjem postopku).

Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 26811-3/2003ZP33-0202, z dne 05.11.2003, s katerim ponudnikom sporoča, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Europrojekt Verkehr, Gesellschaft fĂĽr Ingenieurleistungen im Verkehrswesen mbH, Markgrafendamm 24, Haus 16, D-10245, Berlin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel, da je bila izmed treh pravilnih ponudb, skladno z merili 22. točke razpisne dokumentacije, najbolje ocenjena ponudba izbranega ponudnika.

Dne 13.11.2003 je prvi vlagatelj naročniku poslal zahtevek (pravilno: zahtevo) za izdajo obrazloženega obvestila, št. OP 746/03, v katerem zahteva obrazložitev oddaje del izbranemu ponudniku predvsem z aspekta njegovega izpolnjevanja določenih razpisnih pogojev.

Dne 17.11.2003 je tudi drugi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek (pravilno: zahtevo) za izdajo obrazloženega obvestila, št. 102/03-Sš, v katerem prav tako zahteva obrazložitev oddaje del izbranemu ponudniku in njegovo izpolnjevanje določenih razpisnih pogojev.

Naročnik je obema vlagateljema posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, št. 26811-3/2003ZP38, z dne 01.12.2003, v katerem navaja pogoje razpisne dokumentacije in potrjuje, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Naročnik še enkrat prikazuje ocenjevanje ponudb glede na merila razpisne dokumentacije, iz česar je razvidno, da je bila ponudba izbranega ponudnika najbolje ocenjena.

Prvi in drugi vlagatelj sta od naročnika z dopisoma, z dne 04.12.2003 in 05.12.2003, zahtevala vpogled v ponudbeno dokumentacijo, saj naročnik v obrazloženem obvestilu ni odgovoril na njuna vprašanja.

Naročnik je vlagateljema na njuno zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika odgovoril z dopisom, št. 26811-3/2003ZP41, z dne 09.12.2003, kjer navaja, da njuni zahtevi ne more ugoditi, ker bi to pomenilo izdajo poslovne skrivnosti izbranega ponudnika.

Prvi vlagatelj je zahtevo (pravilno: zahtevek) za revizijo poslal naročniku dne 11.12.2003, drugi vlagatelj pa dne 12.12.2003. Zahtevka obeh vlagateljev sta vsebinsko popolnoma enaka. V zahtevku za revizijo vlagatelja naročniku očitata, da je kršil načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-1, saj vlagateljema ni odobril zahteve po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, in določbo 73. člena ZJN-1 o javnem odpiranju ponudb, ker v prisotnosti predstavnikov ponudnikov ni pregledal celotnih ponudb, temveč je le zapisal v zapisnik, da ponudbe nimajo pomanjkljivosti.

Vlagatelja navajata, da sta kljub temu na javnem odpiranju ponudb opazila, da je dal izbrani ponudnik ponudbo z veljavnostjo 90 dni in ne 120, kot to zahteva 12. točka Navodil ponudnikom, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna.

Nadalje vlagatelja naročniku očitata, da je določba v točki 13.2 Navodil ponudnikom, da podatki ponudbe niso dostopni nikomur razen članom komisije naročnika vse do oddaje javnega naročila in podpisa pogodbe, v izrecnem nasprotju s 6. in 8. členom ZJN-1, ki določata, da so postopki javni, izjemo pa predstavljajo le tisti podatki, ki jih kot take določa veljavna zakonodaja. Med slednje po mnenju vlagateljev nikakor ne sodijo podatki o usposobljenosti ponudnika, veljavnosti bančne garancije, referencah in podobno, zato naj bi naročnik te podatke neutemeljeno prikrival.

Vlagatelja domnevata, da je pri ponudbi izbranega ponudnika nepravilna tudi garancija za resnost ponudbe, ker je dana za največ 118 dni, saj je le-ta, skladno s točko 26.2 Navodil ponudnikom, vezana na rok veljavnosti ponudbe, in sicer 30 dni po izteku tega roka. Pravilna garancija pa bi, ob pravilnem roku veljavnosti ponudbe, morala znašati vsaj 150 dni.

Nadalje vlagatelja domnevata, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnih zahtev glede kadrovskih zmogljivosti, določenih v točki 9.2 Navodil ponudnikom v zvezi s točko 4.2.1 Projektne naloge (Knjiga III razpisne dokumentacije). Omenjene določbe razpisne dokumentacije namreč določajo, da mora ponudnik zagotoviti ustrezne strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in 97/2003, v nadaljevanju: ZGO-1). Vlagatelja kot primer navajata 45. in 77. člen ZGO-1, po katerem je odgovorni vodja del lahko le oseba, ki poleg izobrazbenih pogojev izpolnjuje še poseben pogoj, da je vpisana v poklicno zbornico, v konkretnem primeru v Inženirsko zbornico Slovenije. Vlagatelja sta opravila poizvedbe in ugotovila, da izbrani ponudnik ni vpisan v imenik projektivnih podjetij, niti ni bil vanj v zadnjih letih vpisan noben tuj državljan, iz česar vlagatelja sklepata, da izbrani ponudnik bodisi ni navedel nobenih zahtevanih strokovnjakov, bodisi je navedel osebe, ki nimajo ustreznih licenc.

Vlagatelja še opozarjata, da te "osebe, ki domnevno izvirajo iz Nemčije, ne morejo imeti ustreznih zahtevanih izkušenj", in da so njihove reference glede na drugačno zakonodajo in razlike v železniškem sistemu v Republiki Sloveniji in Nemčiji, zelo vprašljive.

Spričo navedenega vlagatelja predlagata, da se naročnikov sklep o oddaji predmetnega javnega naročila razveljavi, da se ponudba izbranega ponudnika kot nepopolna izloči, in da naročnik v 15 dneh opraviti ponoven izbor najugodnejšega med preostalimi ponudniki, ki izpolnjujejo razpisne pogoje.

Vlagatelja zahtevata povračilo stroškov, povezanih z zahtevkoma za revizijo, in sicer znesek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT, znesek priprave zahtevka za revizijo v višini 330.000,00 SIT (3.000 odvetniških točk) in znesek pavšalnih pisarniških stroškov po Odvetniški tarifi v višini 4.400,00 SIT, skupno torej 434.400,00 SIT.

Naročnik je dne 23.12.2003 izdal sklep, št. 26811-3/2003ZP52, s katerim je vlagateljeva zahtevka za revizijo zavrnil kot neutemeljena. Naročnik v sklepu navaja, da ni kršil načela transparentnosti, kot mu to očitata vlagatelja, saj je postopek odpiranja ponudb ves čas potekal skladno s 74. členom ZJN-1 in razpisno dokumentacijo. Naročnik pri tem še poudarja, da če bi vlagatelja že ob samem odpiranju menila, da je naročnik storil kršitev, bi že takrat vložila zahtevek za revizijo, česar pa nista storila.

Naročnik nadalje ugotavlja, da sta vlagatelja zahtevala posredovanje podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika glede:
- kadrovskih zmogljivosti (obrazec št. 3 razpisne dokumentacije),
- seznama predlaganih kandidatov (obrazec št. 3A razpisne dokumentacije),
- splošnih izkušenj (referenc) (obrazec št. 4),
- izpolnjevanja tehničnih pogojev (knjiga III točka 4.2.1 in knjiga I točka 9.2 razpisne dokumentacije).
Naročnik navaja, da gre za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zato jih vlagateljema ni posredoval, temveč ju je le obvestil, katere pogoje je izbrani ponudnik izpolnjeval in na kakšen način je bila njegova ponudba ocenjena. Naročnik meni, da bi z razkritjem zahtevanih podatkov kršil načelo zaupnosti podatkov iz 8. člena ZJN-1.

Glede vlagateljevih navedb, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker ima rok veljavnosti namesto 120 dni le 90 dni, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik k svoji ponudbeni dokumentaciji priložil obrazec 1.ii, ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije, in v katerem se je zahtevala veljavnost ponudbe 90 dni, kar pa je v neskladju z zahtevo 12. točke Navodil ponudnikom, kjer je bil zahtevan rok veljavnosti 120 dni. Naročnik ugotavlja, da sta vlagatelja napako ugotovila in podatek v obrazcu ustrezno popravila, medtem ko izbrani ponudnik tega ni storil; izbrani ponudnik je izpolnil obrazec, kot je bil zahtevan in priložen k razpisni dokumentaciji, ter hkrati podal izjavo, da sprejema pogoje razpisa. Naročnik kljub temu ocenjuje, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje, ker napaka naročnika ne more iti v škodo ponudnikov.

Naročnik glede navedbe vlagateljev v zvezi z rokom veljavnosti garancije za resnost ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da je le-ta pravilen in v skladu s točko 26.2 Navodil ponudnikom, in sicer je določen datum 31.03.2004.

Glede vlagateljevih dvomov o izpolnjevanju razpisnih pogojev izbranega ponudnika glede kadrovskih zmogljivosti v skladu s točko 9.2 a Navodil ponudnikom, naročnik ugotavlja, da je le-ta navedel projekte v skladu s to točko in tudi zagotavlja ustrezne strokovnjake z zahtevanimi referencami, tako da izpolnjuje ta pogoj razpisne dokumentacije.

Naročnik glede svoje zahteve iz druge alinee točke 9.2 a - izpolnjevanje pogojev iz ZGO-1 za izvajalca, kar vključuje tudi dolžnost izvajalca, da zagotovi odgovornega vodjo projekta, ki je vpisan v Inženirsko zbornico Slovenije - pojasnjuje, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni določeno, da mora biti tak vodja projekta imenovan že v fazi oddaje ponudb, temveč mora biti ta pogoj izpolnjen šele ob podpisu pogodbe. Naročnik meni, da lahko (izbrani) ponudnik ustreznega vodjo projekta pridobi na različni pravni podlagi in da ni nujno, da je pri njem v delovnem razmerju.

Naročnik nadalje ugotavlja, da so navedbe vlagateljev glede vprašljivosti referenc izbranega ponudnika, ker ta nima izkušenj v Republiki Sloveniji, neutemeljene, saj bi vsakršna naročnikova omejitev pri postavitvi pogoja ustreznih izkušenj zgolj na RS pomenila kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki kot enega izmed temeljnih načel javnega naročanja.

Spričo navedenega je naročnik zahtevka obeh vlagateljev zavrnil kot neutemeljena in ju poučil, da lahko v roku treh dni od prejema sklepa nadaljujeta postopek pred Državno revizijsko komisijo, sicer se bo štelo, da sta zahtevek umaknila.

Vlagatelja sta dne 29.12.2003 naročnika, skladno s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN, obvestila, da vztrajata pri zahtevku za revizijo in da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo. V zahtevi za nadaljevanje postopka še dodatno opozarjata, da naročnik napačno pojasnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije, ko pravi, da izbrani ponudnik ni bil dolžan navesti oseb, ki imajo ustrezno strokovno usposobljenost po točki 9.2 a Navodil ponudnikom, že v fazi oddaje ponudbe, temveč dopušča možnost, da izbrani ponudnik to stori šele v fazi izvedbe javnega naročila. Vlagatelja tudi opozarjata, da je naročnik torej sam nesporno ugotovil, da izbrani ponudnik ni navedel zahtevanega seznama ustreznih strokovnjakov z referencami že v svoji ponudbi, zato je bila le-ta izbrana v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in jo je zato treba kot nepopolno zavrniti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelja imata kot ponudnika, ki sta oddala ponudbo, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevkih za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določila drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je glede prve navedbe vlagateljev, da jima je naročnik neutemeljeno odrekel vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ugotovila, da bi naročnik vpogled v tiste dele, ki so javni, skladno z 8. členom ZJN-1, moral dopustiti. Javni del podatkov predstavljajo podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb in tisti, na podlagi katerih naročnik ocenjuje in med seboj primerja ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo.

Ker je naročnik svoje ravnanje utemeljeval s tem, da je varoval zaupnost podatkov izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija presojala, ali so bili podatki, ki sta jih zahtevala vlagatelja (podatki glede kadrovskih zmogljivosti, seznama predlaganih kandidatov, splošnih izkušenj (referenc) in izpolnjevanja tehničnih pogojev), res takšne narave. ZJN-1 v prvem odstavku 8. člena glede zaupnosti podatkov določa: "(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.". Naročnik je pri ravnanju s podatki v prejetih ponudbah tako dolžan ravnati v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), ki v 39. in 40. členu določa, da so zaupni a) tisti podatki, za katere sama družba s pisnim sklepom določi, da so poslovna skrivnost (subjektivni kriterij) in pa b) vsi tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe, s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Zaupnost podatkov mora biti torej jasna in že iz vsebine očitna vsakemu povprečnemu subjektu. Kot je razvidno iz v nadaljevanju navedenega, podatki, ki sta jih zahtevala vlagatelja, ne štejejo za takšne, da bi jih naročnik utemeljeno varoval kot poslovno skrivnost.

V drugem odstavku 6. člena ZJN-1 je določeno: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.". Tako opredeljeno načelo transparentnosti je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, ki je še zlasti pomembno pri ugotavljanju pravilnosti izbire najugodnejšega ponudnika. Glede na zgoraj zapisano tudi ni mogoče obiti stališča, ki ga je tudi Državna revizijska komisija sprejela že v nekaj primerih (na primer v zadevi št. 018-129/02, 018-212/02, 018-63/03, 018-291/03), in sicer, da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti, kar smiselno izhaja iz določbe 8. člena ZJN-1, da so podatki javni, razen v kolikor bi njihovo razkritje pomenilo kršitev poslovne skrivnosti.

Spričo navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljema v tem delu morala slediti, saj jima zaradi naročnikovega ravnanja ni bilo omogočeno učinkovito pravno varstvo. Obenem velja poudariti, da - glede na to, da se je naročnik že pri njuni prvi zahtevi za vpogled v podatke na odpiranju ponudb skliceval na določilo točke 13.2 Navodil ponudnikom, ki vpogleda ne dovoljuje, in da je bilo to dejstvo vlagateljema že znano - je ugovor vlagateljev zoper navedeno točko dopusten in ga ni mogoče šteti za prepoznega z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj zahtevka za revizijo pred prejemom odločitve o dodelitvi javnega naročila, iz razlogov hipotetične potrebe po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo po odločitvi in na ta vpogled vezanih pravil razpisne dokumentacije (točka 13.2. Navodil ponudnikom), ne gre uveljavljati.

Kljub temu, da bi naročnik moral omogočiti vpogled in sta torej zahtevka za revizijo utemeljena že iz gornjih navedb, je Državna revizijska komisija zaradi načela hitrosti (2. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), namesto da bi zgolj zahtevkoma ugodila na način, da mora naročnik dovoliti vpogled, presojala tudi ostale navedbe vlagateljev in pri tem odločila, kot je razvidno iz izreka sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverjala navedbo vlagateljev, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker je v nasprotju s točko 12 Navodil ponudnikom, ki določa, da mora biti veljavnost ponudbe 120 dni od dneva odpiranja ponudbe, medtem ko je v njegovi ponudbi določen 90 dnevni rok veljavnosti. Ker temu dejstvu ne oporeka niti naročnik (in se je o navedbi Državna revizijska komisija prepričala tudi z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo), torej ni več sporno, velja tudi v tej točki pritrditi vlagateljema. Hkrati pa Državna revizijska komisija opozarja, da čeprav naročnik priznava svojo napako pri sestavi razpisne dokumentacije in pravi, da le-ta ne more iti v škodo ponudnika, to še vedno ne povzroči, da nepravilna ponudba zaradi tega postane pravilna, temveč je naročnikova napaka kvečjemu podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost (izbranemu ponudniku) po obligacijskopravnih pravilih. Po pravilih javnega naročanja pa je nesporno, da je naročnik z izbiro ponudbe, ki je nepravilna (v smislu 18. točke 3. člena ZJN-1), kršil določbo drugega odstavka 76. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je morala preveriti domnevo vlagateljev, da je zaradi nepravilno podanega roka veljavnosti ponudbe nepravilno dana tudi garancija izbranega ponudnika za resnost ponudbe, ki mora skladno s točko 26.2 Navodil ponudnikom veljati vsaj 150 dni od dneva odpiranja ponudbe. Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik priložil garancijo z veljavnostjo do 31. marca 2004, torej z veljavnostjo 153 dni od dneva odpiranja ponudb (29.10.2003), kar je v skladu z navedeno točko Navodil ponudnikom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu pravilna in da zato vlagateljeve navedbe na tem mestu niso utemeljene.

Pri presoji utemeljenosti navedbe vlagateljev, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnih zahtev glede kadrovskih zmogljivosti v skladu s točko 9.2 Navodil ponudnikom v zvezi s točko 4.2.1 Projektne naloge (Knjiga III), je Državna revizijska komisija preverjala, kaj je naročnik glede kadrovskih zmogljivosti določil v razpisni dokumentaciji in kako je določeni pogoj izpolnil izbrani ponudnik. Točka 9.2 a Navodil ponudnikom (Knjiga I razpisne dokumentacije) določa:
"Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, so:
(a) reference ponudnika
â"˘ izkušnje pri uspešni izvedbi vsaj treh idejnih projektov večjih obsegov s področja javne železniške infrastrukture, kot glavni izvajalec, v zadnjih petih (5) letih,
â"˘ zagotoviti ustrezne strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ZGO-1 in so potrebni za izvedbo javnega naročila, vendar najmanj 3 (tri) strokovnjake z najmanj univerzitetno izobrazbo s področja projektiranja tirnih naprav, 2 (dveh) strokovnjakov z najmanj visokošolsko izobrazbo s področja projektiranja EVM, SNEV in zunanje razsvetljave, 1 (enega) strokovnjaka z najmanj visokošolsko izobrazbo s področja geodezije, 1 (enega) strokovnjaka z najmanj visokošolsko izobrazbo s področja geologije in 1 (enega) strokovnjaka z najmanj visokošolsko izobrazbo s področja projektiranja SV in TK naprav."
V točki 4.2.1 Projektne naloge (Knjiga III) je med drugim določeno, da mora biti naslovna stran (platnica) opremljena z nalepko, ki mora (med drugim) vsebovati podatke o "â??odgovornem projektantu (ime, priimek, podpis, žig), odgovornem vodji projekta (ime, priimek, podpis, žig)â??".

Državna revizijska komisija je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika glede kadrovskih zmogljivosti ugotovila, da je ta obrazce za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika izpolnil, in da vlagateljema ni uspelo dokazati, da so reference "oseb, ki domnevno izvirajo iz Nemčije" takšne, da ne bi ustrezale zahtevam razpisne dokumentacije. Kljub navedenemu pa je treba vlagateljema tudi v tem delu slediti, ker je iz odstopljene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila in naročnikovih navedb v sklepu o zavrnitvi zahtevkov za revizijo razvidno, da sploh ni ugotavljal, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje (predvsem glede zahteve po skladnosti z ZGO-1) iz točke 9.2 a Navodil ponudnikom. Očitno je, da je naročnik dejansko stanje v postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb ugotovil nepopolno. Pri tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da se v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo neutemeljeno sklicuje, da bi lahko izbrani ponudnik ta pogoj izpolnil pozneje, ob sklenitvi pogodbe, ker je v zgoraj citirani točki razpisne dokumentacije jasno navedeno, da mora te podatke vsebovati že ponudba ob oddaji.

Spričo zgoraj navedenega je potrebno naročnikovo odločitev, vsebovano v sklepu o oddaji javnega naročila, razveljaviti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


ZRPJN v petem odstavku 22. člena ZRPJN določa, da če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, medtem ko v četrtem odstavku istega člena določa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo.

Vlagatelja sta v zahtevku priglasila stroške, ki sta jih imela v zvezi z revizijo, in sicer vsak 100.000,00 SIT takse, strošek priprave zahtevka za revizijo 330.000,00 SIT (3.000 odvetniških točk) ter pavšalne pisarniške stroške v znesku 4.400,00 SIT, skupaj 434.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagateljema povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, in sicer vsakemu znesek plačane takse, to je 100.000,00 SIT, in stroške zastopanja po odvetniku v višini 223.300,00 SIT (2.000 odvetniških točk + pavšalni pisarniški stroški v znesku 3.300,00 SIT), skupaj 323.300,00 SIT, ki jih mora naročnik plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Stroške za sestavo revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija priznala skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03), materialne stroške pa po 13. členu Odvetniške tarife. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem sta utemeljeni odločitvi Državne revizijske komisije pod 2. in 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23.člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.januarja 2004

Predsednica senata
Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana (za SŽ-Projektivno podjetje Ljubljana d.d., Vilharjeva 16a, Ljubljana)
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Dunajska 122, Ljubljana (za Tiring d.o.o., Motnica 11, Trzin)
- Javna Agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva 5, Maribor
- Europrojekt Verkehr, Gesellschaft fĂĽr Ingenieurleistungen im Verkehrswesen mbH, Markgrafendamm 24, Haus 16, D-10245, Berlin
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana

Natisni stran