Postopek

Pooblaščene uradne osebe Državne revizijske komisije so pristojne za vodenje postopka o prekršku. Postopek o prekršku se začne na podlagi predloga za uvedbo prekrška ali po uradni dolžnosti na podlagi prijave ali zaznave znotraj revizijskega postopka.

Kaj naj vsebuje vloga s prijavo suma prekrška

• čim bolj konkretno navedbo spornih ravnanj in časovno razdobje, na katero se prijava nanaša,
• v primerih, ko so sporna ravnanja vezana na izvedeno javno naročilo še številka objave javnega naročila na Portalu javnih naročil,
• druge okoliščine, ki bi olajšale ugotavljanje dejanskega stanja,
• čim hitreje od zaznave morebitnih kršitev na področju javnega naročanja, saj je DKOM vezan na zastaralne roke.

Prijava suma prekrška

Zbiranje dokumentacije

Kadar Državna revizijska komisija ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, kandidata ali podizvajalca in njihove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, kandidata, podizvajalca in njihovih odgovornih osebah, morajo naročnik, ponudnik, kandidat, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji v roku, ki ga ta določi in ki ne sme biti krajši od treh dni po prejemu njenega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala.

Hitri postopek in redni sodni postopek

O prekrških se praviloma odloča po hitrem postopku, razen v primerih, ko je za prekršek ponudnika, kandidata ali podizvajalca ter za odgovorno osebo naročnika predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja. V teh primerih Državna revizijska komisija vloži obdolžilni predlog na sodišče, o prekrških pa odloča sodišče v rednem sodnem postopku.

Okrajno sodišče v Ljubljani je izključno pristojno za odločanje o zahtevah za sodno varstvo zoper odločbe prekrškovnih organov o prekrških s področja javnega naročanja ter za odločanje o prekrških, pri katerih je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja.

Uradni zaznamek:

Prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga:

• če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek;
• če ni dokazano, da je prekršek storil kršitelj;
• če je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon;
• če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn.

Odločba o prekršku:

O storitvi prekrška in o sankciji prekrškovni organ odloči z odločbo.

Zahteva za sodno varstvo:

Pravne osebe oziroma odgovorne osebe, ki jim po zaključenem prekrškovnem postopku Državna revizijska komisija izda odločbo o prekršku lahko napovejo vložitev zahteve za sodno varstvo. Prekrškovni organ nato izdela odločbo z obrazložitvijo. Zahteva za sodno varstvo se lahko vloži v roku osmih dni od vročitve odločbe o prekršku z obrazložitvijo, pisno, v dveh izvodih pri Državni revizijski komisiji. O njej odloča Okrajno sodišče v Ljubljani. Kršitelj, ki ne napove zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, plača polovični znesek globe v roku osmih dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo. Če plača polovično globo pred iztekom roka za napoved zahteve za sodno varstvo, zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Obdolžilni predlog:

Če prekrškovni organ ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da obravnavana ravnanja predstavljajo storitev prekrška, hitri postopek pa ni dovoljen, ker je za prekršek predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, mora prekrškovni organ vložiti obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Ljubljani. Zoper pravno osebo in odgovorno osebo se vodi praviloma enoten postopek.

Opozorilo:

Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.