Stališče 6. občne seje v letu 2014 glede odločanja v revizijskih postopkih, ki se nanašajo na postopke oddaje javnih naročil malih vrednosti
Državna revizijska komisija je na 6. občni seji v letu 2014 sprejela naslednje stališče glede odločanja v revizijskih postopkih, ki se nanašajo na postopke oddaje javnih naročil malih vrednosti:
"Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E) sta ukinila postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in dvignila vrednostne pragove, do katerih je mogoče še izvajati postopke oddaje javnih naročil male vrednosti. To pomeni, da je na klasičnem področju mogoče postopke oddaje javnih naročil male vrednosti izvajati:
- za blago in storitve v vrednosti od 20.000 do 134.000 EUR (brez DDV),
- za gradnje v vrednosti od 40.000 do 274.000 EUR (brez DDV).
Na infrastrukturnem področju so vrednosti še višje, in sicer:
- za blago in storitve od 40.000 do 414.000 EUR (brez DDV),
- za gradnje v vrednosti od 80.000 do 844.000 EUR (brez DDV).
V skladu s 65. členom ZPVPJN v revizijskem postopku odloča tričlanski senat, razen če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje naročila male vrednosti, ko v postopku revizije odloča posamezen član Državne revizijske komisije. To pomeni, da naj bi v sporih, ki se nanašajo na postopke oddaje javnih naročil male vrednosti, praviloma odločal član posameznik.
Glede na navedene spremembe, ki sta jih prinesla ZJN-2E in ZJNVETPS-E, je treba ugotoviti, da se je vrednost sporov iz postopkov javnega naročanja, v katerih bo odločal član posameznik, bistveno zvišala glede na prejšnje vrednosti (40.000 EUR za blago in storitve in 80.000 EUR za gradnje na klasičnem področju oz. 80.000 EUR za blago in storitve in 160.000 EUR za gradnje na infrastrukturnem področju). Z zvišanjem vrednosti potencialnih sporov, o katerih naj bi odločal član posameznik, se praviloma poveča tudi kompleksnost postopkov in s tem zahtevnost posameznih zadev.
V skladu z drugim odstavkom 65. člena ZPVPJN lahko predsednik v primeru, če je predmet revizije javno naročilo, ki se oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, in če gre za zahtevnejšo zadevo, odloči, da bo v zadevi odločal tričlanski senat.
Ravno tako lahko v skladu z 19. členom Poslovnika Državne revizijske komisije vsak član od predsednika Državne revizijske komisije zahteva, da za odločanje o zadevi, ki mu je bila dodeljena kot članu posamezniku, imenuje senat, če je predmet odločanja v revizijskem ali pritožbenem postopku javno naročilo, ki ga mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije, ali če meni, da gre za obravnavo posebno zahtevnega strokovnega vprašanja.
Glede na navedene pravne podlage in ob upoštevanju dejstva, da sta noveli ZJN-2E in ZJNVETPS-E bistveno zvišali vrednosti za izvajanje postopkov javnih naročil male vrednosti, gre ugotoviti, da bo število zadev, v katerih bo moral predsednik (bodisi na lastno iniciativo bodisi na podlagi predloga člana posameznika) imenovati tričlanski senat, bistveno višje.
Da bi se izognili predodeljevanju že dodeljenih zadev (od člana posameznika v senat), zlasti pa da bi se izognili morebitni arbitrarnosti pri presoji zahtevnosti posamezne zadeve (ne zakon ne poslovnik namreč v zvezi s presojo zahtevnosti zadeve ne določata konkretnih kriterijev), bi bilo smiselno, da se v vseh sporih, ki izvirajo iz postopkov javnih naročil male vrednosti, določi tričlanski senat že ob prvi dodelitvi zadeve.
Upoštevajoč predstavljene argumente je bil sprejet naslednji
Sklep:
Predsednik in člani Državne revizijske komisije soglašajo, da se od uveljavitve ZJN-2E in ZJNVETPS-E dalje v vseh sporih, ki izvirajo iz postopkov javnih naročil male vrednosti, določi tričlanski senat že ob prvi dodelitvi zadeve."