Predstavitev

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (skrajšano: Državna revizijska komisija) je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Položaj in organizacijo Državne revizijske komisije ureja Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN).

Državni revizijski komisiji so zaupani najpomembnejši ukrepi na področju pravnega varstva, zlasti razveljavitev vseh nezakonitih ravnanj naročnika in sankcioniranje prekrškov s področja javnega naročanja.

Enako kot sodišče tudi Državna revizijska komisija postopka pravnega varstva v javnem naročanju ne more sprožiti na lastno pobudo, temveč je s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja in sprejema odločitve o sporu dolžna pričeti izključno na podlagi vloženega zahtevka za revizijo legitimiranih vlagateljev (ponudnikov, pa tudi zagovornikov javnega interesa). Pri tem so vlagatelji tisti, ki določijo vsebino spora, saj lahko Državna revizijska komisija skladno s prvim odstavkom 38. člena ZPVPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo in o očitanih kršitvah v postopkih oddaje javnih naročil, ki jih v svojih vlogah zatrjujejo in dokazujejo vlagatelji. Drugi in tretji odstavek 38. člena ZPVPJN dajeta pravno podlago Državni revizijski komisiji, da le v taksativno določenih primerih lahko odloči izven meja zahtevka za revizijo.

V revizijskem postopku ima Državna revizijska komisija kasatorična pooblastila, kar pomeni, da s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija lahko v revizijskem postopku zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen ali pa mu ugodi in postopek oddaje javnega naročila delno ali v celoti razveljavi. V tem primeru mora dati naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka oddaje javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen. Napotki so za naročnika zavezujoči. V primeru, kadar v revizijskem postopku ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti, lahko Državna revizijska komisija ugotovi utemeljenost zahtevka za revizijo. Ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo lahko Državna revizijska komisija od naročnika zahteva tudi odzivno poročilo, v katerem mora naročnik pojasniti, na kakšen način je odpravil ugotovljene kršitve.

Skladno s četrtim odstavkom 39. člena ZPVPJN zoper odločitev Državne revizijske komisije ni pritožbe, je pa skladno z 39.a členom ZPVPJN od 1. 1. 2021 dalje dovoljen upravni spor.

V revizijskem in pritožbenem postopku odloča tričlanski senat, ki ga ob prejemu zadeve s sklepom določi predsednik Državne revizijske komisije ob upoštevanju abecednega reda začetnic priimkov članov komisije (t.i. načelo naravnega sodnika). Sestava senatov ni stalna. Pri odločanju v posameznih zadevah sodelujejo svetovalci Državne revizijske komisije, ki preučijo celotno dokumentacijo v zadevi in pripravijo predloge odločitev. Način dela in imenovanje senatov podrobneje ureja Poslovnik Državne revizijske komisije (Poslovnik).

Za opravljanje nalog na prekrškovnem področju je organiziran Oddelek za prekrškovne zadeve, ki ga vodi vodja oddelka, delo v njem pa opravljajo še svetovalci. Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po Zakonu o prekrških (ZP-1) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. Pooblaščeno uradno osebo določi predsednik Državne revizijske komisije v skladu z ZP-1. Skladno s prvim odstavkom 32. člena Poslovnika predsednik Državne revizijske komisije pooblastilo za vodenje in odločanje v postopku o prekršku podeli članom ali svetovalcem, ki izpolnjujejo pogoje po ZP-1 in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. Skladno s prvim odstavkom 32.a člena Poslovnika lahko predsednik Državne revizijske komisije v posamezni prekrškovni zadevi določi svetovalca za sodelovanje pri obravnavi zadeve.

Predstavitveni video o DKOM v slovenskem znakovnem jeziku