Predstavitev Poročila o delu DKOM za leto 2023 v Državnem zboru RS
Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je na 20. seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru RS 13. 6. 2024 predstavil Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2023 in najpomembnejše dejavnosti, ki so zaznamovale Državno revizijsko komisijo v preteklem letu.
V uvodnem delu je predsednik Državne revizijske komisije izpostavil ključne poudarke pravnega varstva organa. Vrsto let zapored se je zaznaval trend padanja števila zahtevkov za revizijo, ki pa se je v lanskem letu obrnil, saj je Državna revizijska komisija rešila več zahtevkov za revizijo in drugih vlog kot leto poprej, in sicer 181. Težko je določiti razloge za porast, so pa po predsednikovem mnenju v preteklosti na padanje števila zahtevkov za revizijo vplivale zakonske spremembe na področju javnega naročanja, število investicij, povišanje taks. »Nenehno spreminjanje zakonodaje ravno ne prispeva k pravni varnosti. Nekaj popravkov je sicer bilo, ki so bili dobrodošli in o katerih smo bili tudi vključeni v razpravo preko Ministrstva za javno upravo,« je poudaril predsednik in dodal, da je v državi letno okoli tisoč naročnikov in 6.800 postopkov, v vrednosti okoli 5,3 milijarde evrov, kar nakazuje na zelo pomembno področje porabe javnih sredstev. Predsedniku se zdi zelo pomembno, da je kljub upadanju števila zahtevkov za revizijo v zadnjih 13 letih odstotek odločitev Državne revizijske komisije, v katerih je organ zahtevkom za revizijo pritrdil, višji, in sicer je število takšnih zahtevkov za revizijo naraslo iz 36 na 50 odstotkov. »Zahtevki za revizijo se očitno ne vlagajo več z namenom uničevanja konkurence, da bi se zlorabljalo procesne pravice, zavlačevalo, ampak se vlagajo tisti zahtevki za revizijo, pri katerih stranka meni, da je bila storjena napaka in je posledično oškodovana. K temu je pripomogla tudi pred leti spremenjena zakonodaja. Za nas je pohvalno, da je Državna revizijska komisija v teh letih vzpostavila vnaprej znano prakso, ki ni sodna praksa, ampak naša praksa, kar dviguje pravno varnost v državi. Vedno več je zahtevkov za revizijo, kjer se obravnavajo mejna vprašanja, kar je tudi v osnovi naše delo, da natančno analiziramo stvari in postavljamo pravila igre, tako lahko tudi naročniki veliko enostavneje vodijo svoje postopke, saj v naprej vedo, kako morajo narediti,» je opomnil predsednik. Na to vpliva tudi trend skrajševanja časa reševanja zahtevkov za revizijo, ki je po zakonu 15 delovnih dni in ga lahko predsednik Državne revizijske komisije na predlog predsednika senata podaljša še za 15 delovnih dni, vendar je bilo takšnih vlog zelo malo.
Zahtevkov za revizijo, vloženih pred odločitvijo naročnika, je bilo vrsto let sicer manj, vendar so bili bolj uspešnejši. V zadnjem letu pa se je to spremenilo, saj je uspeh zahtevkov za revizijo, vloženih tako pred odločitvijo kot po odločitvi naročnika, približno enak. Vzrok za to še ni znan, saj mora preteči določen čas, da bo mogoče to spremembo analizirati. Prav tako so bili zahtevki za revizijo, vloženi pred odločitvijo naročnika, vrednejši kot zahtevki za revizijo, vloženi po sprejemu odločitve. »Že vrsto let je opazen trend zmanjševanja števila zahtevkov za revizijo, kjer so prisotna EU sredstva. Predlani jih je bilo 14 odstotkov, lani le 9. Ta trend ne znamo pojasniti, lahko le ugibamo, da so ta javna naročila skrbneje pripravljena in da je zaradi tega manj napak ter s tem manj vloženih zahtevkov za revizijo,« je izpostavil predsednik.
V letu 2023 so prevladovali zahtevki za revizijo, katerih predmet je bilo blago, sledile so storitve in nato gradnje. Državna revizijska komisija je lani obravnavala zahtevke za revizijo v vrednosti 1,8 milijarde evrov, kar je precejšen padec iz leta 2022, ko je znašala vrednost 4,5 milijarde evrov, saj v preteklem letu ni bilo velikih projektov in investicij. Predsednik Državne revizijske komisije je pri tem omenil tudi prednostno obravnavo zahtevkov za revizijo po novi, interventni zakonodaji, in v primerih, ko je vrednost javnega naročila več kot 10 milijonov evrov in ko so vključena EU sredstva. »Že od začetka smo mnenja, da je 10 milijonov evrov malce prenizka vrednost, ampak kljub temu je bilo v lanskem letu samo ena petina zahtevkov za revizijo, ki so se obravnavala prednostno. Zahtevki za revizijo se hitro obravnavajo, ne glede na to, ali gre za prednostne ali ne,« je dodal predsednik.
Zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije je od leta 2021 dana možnost vlaganja ugotovitvene tožbe pri Upravnem sodišču v Ljubljani. »V treh letih je bilo izdanih 243 odločitev, zoper katere bi lahko bil sprožen sodni spor, vendar kljub temu je bilo v teh letih vloženih samo 13 tožb, lani samo ena. Pri procesnem zastopanju sodelujemo z Državnim odvetništvom. Pri tem moram poudariti, da gre za odlično sodelovanje. Tudi Državno odvetništvo je mnenja, da smo zelo resni in natančni. To sodelovanje bi lahko bil vzorčen primer, kako je potrebno sodelovati med organi, da ne prihaja do nepotrebnih zapletov in prostega teka,« je poudaril predsednik.
V letu 2023 je bilo obravnavanih 50 odstotkov več prekrškovnih zadev kot v letu 2022, in sicer 229, rešenih pa je bilo 64, kar je odstotek več kot v letu poprej. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbami, ki so postale pravnomočne v letu 2023, izreklo globe v višini 315 tisoč evrov, v letu poprej je bilo teh v višini 456 tisoč evrov. »Razlogi za prekrške so pravzaprav vsako leto enaki. Gre za prekrške, ki se nanašajo na podajo neresnične izjave oziroma ponarejene listine ponudnika, pri naročnikov pa je šlo za prekrške oddaje javnega naročila brez izvedbe ustrezne vrste postopka in drobljenja javnih naročil ter s tem izmikanja določenim postopkom ali celo možnosti pravnega varstva,« je izpostavil predsednik.
Predsednik Državne revizijske komisije je omenil tudi kadrovske zadeve. Državna revizijska komisija potrebuje izključno visoko specializiran kader s področja javnega naročanja. »Ker smo majhen državni organ, si zelo težko privoščimo vzgojo lastnega kadra, saj prenos znanj mlajšim zavzame polovico delovnega časa izkušenejšega sodelavca. Specializiranega, visoko kvalitetnega kadra, ki bi bil pripravljen delati pri nas, na trgu skoraj ni, zato smo začeli z vzgojo lastnega kadra. Imamo zelo minimalno fluktuacijo kadra, saj se celotno vodstvo trudi, da bi se sodelavci dobro počutili. Zaposlenim nudimo prijetno delovno okolje, delo od doma, različne možnosti izobraževanja, imamo dobre medsebojne odnose, kar je zelo pomembno v kolektivih, zato nimajo potrebe po odhodu drugam. Kader iz gospodarstva zelo težko dobimo, saj smo del javne uprave in smo vpeti v plačni sistem javnega sektorja,« je opozoril predsednik.
Ob koncu predstavitve se je predsednik Državne revizijske komisije dotaknil finančnih sredstev in pri tem poudaril, da Državna revizijska komisija za razliko od drugih državnih organov nima velikega proračuna in da je ta realen. Odvzem proračunskih pravic namreč samostojnemu organu predstavlja resno motnjo v njegovem delovanju, saj oteži opravljanje nalog in lahko povzroči nezaželena poslovna tveganja. »Lanski rez v višini 20 odstotkov celotnega proračuna Državne revizijske komisije je pomenil motnjo v delu neodvisnega samostojnega organa, saj nimamo projektov, investicij, ki bi se jim lahko odrekli. Tisti državni organ, ki realno planira, ima težave pri rebalansu proračuna, tisti, ki nerealno, pa pride skozi. Po mojem mnenju to ni prav,« je zaključil predsednik.
Ob koncu predstavitve Poročila o delu Državne revizijske komisije so člani pristojnega odbora ocenili, da je poročilo izčrpno in korektno predstavljeno, zato nanj niso imeli pripomb.
Komisiji Državnega sveta za državno ureditev je bilo Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2023 predstavljeno na 18. seji dne 10. aprila 2024, Državni svet pa se je s poročilom seznanil na 17. seji dne 15. 5. 2024. Državni svet kot tudi Komisija Državnega sveta za državno ureditev sta poročilo in delo Državne revizijske komisije ocenila kot zelo dobro.
Mnenje Državnega sveta RS k Poročilu o delu Državne revizijske komisije za leto 2023
Natisni stran