Na vsebino
EN
17. 11. 2022

Predstavitev Poročila o delu DKOM za leto 2021 v Državnem zboru RS

Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je 15. 11. 2022 na 4. seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru RS predstavil Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2021 ter ob tem izpostavil najpomembnejše poudarke, ki so zaznamovali dejavnosti Državne revizijske komisije v lanskem letu.  

Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek in član Državne revizijske komisije Marko Medved med predstavitvijo Poročila o delu Državne revizijske komisije za leto 2021 (Foto: Matija Sušnik/Državni zbor RS)Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek in član Državne revizijske komisije Marko Medved med predstavitvijo Poročila o delu Državne revizijske komisije za leto 2021 (Foto: Matija Sušnik/Državni zbor RS)

Uvodoma je predsednik Državne revizijske komisije pojasnil, da v letu 2021 ni bilo nobenih zunanjih pregledov poslovanja Državne revizijske komisije, vendar je organ v prvi polovici letošnjega leta prejel dopis Računskega sodišča RS za izvedbo revizije pravilnosti poslovanja Državne revizijske komisije v letu 2021, pri kateri je Računsko sodišče RS izreklo pozitivno mnenje. »To mnenje je za Državno revizijsko komisijo izjemno pomembno, da kot nadzorni organ pravnega varstva v vseh pogledih posluje v skladu z zakonodajo in internimi predpisi, saj na ta način krepimo zaupanje javnosti v delovanje našega organa,« je poudaril Červek.

Sledila je predstavitev statičnih podatkov dela Državne revizijske komisije, ki je v letu 2021 prejela 243 zahtevkov za revizijo in drugih vlog, pri čemer so nekatere vloge na Državno revizijsko komisijo prispele že 2020, kar je primerljivo s preteklimi leti. Lani je bilo rešenih 197 zahtevkov za revizijo, 16 pritožb in 30 ostalih vlog. Izmed 243 prejetih vlog se jih je 77 nanašalo na fazo postopka pred odločitvijo naročnika o oddaji naročila, 166 zahtevkov za revizijo pa na fazo postopka po sprejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Izmed 243 rešenih vlog je Državna revizijska komisija zavrnila 132 zahtevkov za revizijo in drugih vlog, vlagatelji pa so vsaj delno uspeli v 82 primerih. V ostalih 29 primerih je Državna revizijska komisija postopek ustavila, ker je bil zahtevek za revizijo umaknjen, ali pa je vlogo zavrgla, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke. V 4 primerih pa je Državna revizijska komisija ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo.

Červek je med drugim navedel, da so stranke predrevizijskega in revizijskega postopka, ki lahko vložijo zahtevek za revizijo, tudi zagovorniki javnega interesa, Računsko sodišče RS, Javna agencija RS za varstvo konkurence in Komisija za preprečevanje korupcije. Lani je bilo zahtevkov za revizijo, vloženih z njihove strani, 4, predlani 2. Po njegovem mnenju to pomeni, da pravna država deluje bolje, kajti tudi z dobrim medsebojnim sodelovanjem spodbujamo te organe, da se vsak iz svojega področja aktivno vključuje v obravnavano problematiko.

Skupna vrednost javnih naročil, v zvezi s katerimi je Državna revizijska komisija reševala zahtevke za revizijo in druge vloge v letu 2021, je bila 3 milijarde evrov, kar je dvakrat več od skupne vrednosti javnih naročil v letu 2020.

Izmed vseh vlog se je 45 zahtevkov za revizijo, kar je podobno kot v letu poprej, nanašalo na oddajo javnih naročil, ki so bila sofinancirana iz sredstev EU in ki se jih obravnava prioritetno.

Med rešenimi vlogami glede na vrsto predmeta so tudi lani prevladovale vloge, ki so bile vložene v zvezi z javnimi naročili, katerih predmet je bilo blago, vrednostno pa je bilo najpomembnejše področje gradenj. Vrednost teh naročil je znašala 1,3 milijarde evrov, kar nakazuje na običajen trend. 

Leta 2021 začela veljati zakonodajna novost, ki jo prinaša novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C). Ta omogoča, da se zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije pri Upravnem sodišču s sedežem v Ljubljani lahko vloži ugotovitveno tožbo v upravnem sporu. V letu 2021 je bilo vloženih le 6 takšnih tožb. »Državna revizijska komisija je predlagala sodno instanco, ki ima pravico nadzirati naše odločitve, ampak naši predlogi po vrhovnem ali višjem sodišču niso bili sprejeti. Dobili smo upravno sodišče, kar ni instanca, saj se lahko vloži le ugotovitvena tožba. Po zakonu bi zastopanje pred sodiščem izvajal samo predsednik Državne revizijske komisije, ki mora imeti opravljen pravniški državni izpit. Ni pristojnost in namen predstojnika organa, da je odvetnik celotnemu organu in da zastopa Državno revizijsko komisijo, zato smo se pri tem dogovorili za podporo Državnega odvetništva, s katerim zelo dobro sodelujemo in ki je razumelo našo namero. Pri zastopanju bi lahko sicer prišlo do težav le v primeru, če bi bil tožnik naročnik neko ministrstvo, saj bi potem prišlo do konflikta interesov, koga naj bi Državno odvetništvo zastopalo. Le takrat bi morali prevzeti lastno zastopanje, vendar imamo kadre, ki so sposobni procesno in seveda vsebinsko tako zastopanje tudi izpeljati,« je izpostavil Červek.

Področje obravnave prekrškov iz javnega naročanja po Červekovem mnenju postaja vedno bolj pomembno, zato je Državna revizijska komisija prekrškovni oddelek  dodatno kadrovsko okrepila z najbolj izkušenimi kadri. Državna revizijska komisija je lani obravnavala 262 prekrškovnih zadev, kar je pet odstotkov več kot v letu 2020, rešila pa je 81 prekrškovnih zadev, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2020. Skupno število opravljenih zaključnih dejanj v rešenih 81 zadevah je bilo 113, od tega je bilo vloženih 51 obdolžilnih predlogov, pet odločb o prekršku, 53 odločitev (v obliki uradnega zaznamka), dve opozorili in dve združitvi postopka. Najpogosteje obravnavan prekršek na strani naročnika je bil oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka, sledili so podaja neresnične izjave oziroma dokazila ponudnika in drobljenje javnih naročil z namenom izogibanja izvedbi postopka javnega naročila.

Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je pristojno za obravnavo prekrškov, je na podlagi obdolžilnih predlogov, ki jih je vložila Državna revizijska komisija, v letu 2021 izreklo globe v skupni vrednosti približno 400.000 evrov. Izrečenih je bilo še 11 opominov in 9 stranskih sankcij izločitve iz postopkov javnega naročanja. »Ob tem lahko dodam, da smo lani v razmerah, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, morali paziti, kako bomo izpeljati senate, se držati kratkih rokov, kajti za Državno revizijsko komisijo se roki niso ustavljali, prav tako smo v tem obdobju prejeli veliko število prijav prekrškov in se soočali z večjim številom anonimnih prijav sumov storitve prekrškov s področja dobav zaščitne opreme,« je navedel Červek.

Červek se je v predstavitvi dotaknil tudi zakonodaje s področja javnega naročanja, kajti po njegovem mnenju naj bi se materialna in procesna zakonodaja spreminjala le v primeru, ko tako zahtevajo evropske direktive ali odločitev ustavnega sodišča. »Pomembno je, da preveč ne posegamo v spremembo tega področja, da lahko Državna revizijska komisija lažje izoblikuje svojo prakso in s tem krepi pravno varnost ter predvidljivost njenih odločitev, saj je bilo pred leti veliko kritik na račun različne prakse Državne revizijske komisije. Želim poudariti, da je v Sloveniji glede na število sporov pred Državno revizijsko komisijo in številom oddanih javnih naročil oziroma postopkov zelo malo sporov. Tudi v primerih, kjer je zahtevek za revizijo rešen zelo hitro, kar statistika tudi prikazuje, je Državna revizijska komisija eden izmed najučinkovitejših organov pravnega varstva na področju javnega naročanja v EU,« je poudaril Červek in pri tem dodal, da ima Državna revizijska komisija z ministrstvom za javno upravo zelo pogoste stike pri kreiranju zakonodaje s področja javnega naročanja. »S predstavniki ministrstva za javno upravo od nekdaj dobro sodelujemo in izmenjujemo izkušnje. Ko pride do zakonodajnih sprememb, se tudi ministrstvo za javno upravo posvetuje z nami. Velikokrat so bile tudi naše pripombe pri spremembi določenih delov zakonodaje upoštevane. Zadnja procesna sprememba je prinesla portal eRevizijo, kar pomeni, da je celoten postopek javnega naročila digitaliziran, za kar nam v tujini izkazujejo pohvalo, saj smo z elektronskim poslovanjem na področju javnega naročanja boljši od večine držav članic EU. Pri tem je potrebno tudi poudariti, da je bila v spremembo zakonodaje pri izbiri funkcionarjev, članov Državne revizijske komisije, vključena komisija sodnega sveta, ki preveri sposobnost in primernost kandidatov, kar je velik napredek, saj to pomeni, da dajemo prioriteto strokovnosti. Državna revizijska komisija ni političen, je izključno strokoven organ. S tem se poskušamo še naprej približati idealu neodvisnega funkcionarja, ki sodeluje v senatih pri odločanju v sporih milijonske ali milijardne vrednosti

 »Poudarjam, da Državna revizijska komisija ni svetovalni organ. Manjši naročniki, občine, javni zavodi, velikokrat želijo od nas nasvete, kako ravnati, vendar zaradi konflikta interesov ne moremo svetovati in hkrati odločati v morebitnem sporu, ki lahko nastane. Napotimo jih na ustrezno zakonodajo ali na ministrstvo za javno upravo, ki izvaja svetovalno funkcijo na področju javnega naročanja. Opažamo, da kljub številnim medijskim pozivom kot tudi javnim nastopom se število prošenj po svetovanju ne zmanjšuje, kar kaže na morebitno potrebo po dodatnem izobraževanjem v okviru ministrstva za javno upravo tako naročnikov kot ponudnikov,« je ob zaključku predstavitve povedal Červek.

Državnemu svetu RS je bilo Poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2021 predstavljeno na 72. seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev dne 4. maja 2022.

Mnenje Državnega sveta RS k Poročilu o delu Državne revizijske komisije za leto 2021

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor RS

 

Natisni stran