018-166/2018 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke«, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložili (1) družba Kolektor CPG, d.o.o., Industrijska cesta 2, Kromberg, Nova Gorica, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), (2) družba Euro-Asfalt, d.o.o., Rajlovac bb, Sarajevo, ki jo po pooblastilu zastopata odvetnica mag. Nataša Štelcer in odvetnik Robert Berkovič, oba Ulica Vita Kraigherja 3, Maribor (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in (3) družba Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj ter družba Metrostav, a.s., Koželužská 2450/4, Praga, ki ju obe po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.11.2018

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkom za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke«, kot izhaja iz dokumentov »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 402-26/18-000209/17-5, z dne 30.7.2018 in »Popravek odločitve o oddaji javnega naročila, št. 402-26/18-000209/17-5«.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 27.126,53 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

4. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je dolžan tretjemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva tretjega vlagatelja se zavrne.

6. Zahteve izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrnejo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13.12.2017, pod št. objave JN010186/2017, in v Uradnem listu EU dne 14.12.2017, pod št. objave 2017/S 240-497526.

Naročnik je dne 3.8.2018 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 402-26/18-000209/17-5 z dne 30.7.2018, dne 9.8.2018 pa še (nedatiran) dokument »Popravek odločitve o oddaji javnega naročila, št. 402-26/18-000209/17-5«. Z izpostavljenima dokumentoma (v nadaljevanju skupaj poimenovana odločitev o oddaji javnega naročila) je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Cengiz Inşaat Sanayi Ve Ticaret, a.ş., Kisikli Cad. No. 37, Istanbul (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik prejel devet pravočasnih ponudb in da je naročnik najprej kot nedopustno zavrnil ponudbo skupine ponudnikov Pomgrad, d.d., Marti Tunnelbau, AG, Švica, in Marti, GmbH, Avstrija, nato pa je preostale prejete ponudbe razvrstil glede na merila za oddajo javnega naročila, in sicer:
– na prvo mesto se je uvrstila ponudba izbranega ponudnika,
– na drugo mesto se je uvrstila ponudba tretjega vlagatelja,
– na tretje mesto se je uvrstila ponudba skupine ponudnikov, v kateri nastopa drugi vlagatelj,
– na četrto mesto se je uvrstila skupina ponudnikov, v kateri nastopa prvi vlagatelj.
Iz odločitve o oddaji naročila nadalje izhaja, da je naročnik po razvrstitvi ponudb glede na merila za oddajo javnega naročila pregledal prvouvrščeno ponudbo (tj. ponudbo izbranega ponudnika). Po ugotovitvi, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, naročnik dopustnosti ostalih prejetih ponudb ni ugotavljal.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 16.8.2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in v naročnikovo dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ter da se mu omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu. V vsakem primeru prvi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. V zahtevku za revizijo prvi vlagatelj navaja, da je naročnik izbranega ponudnika v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in šestim odstavkom 89. členom Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pozval na dopolnitev prilog C1, D in D1 ter popravo prilog C1 in D. Z dopolnitvijo in spremembami izpostavljenih prilog je izbrani ponudnik naknadno spreminjal ponudbeno ceno in tehnične specifikacije, saj je šele po izvedenem odpiranju ponudb pojasnil, katera transportna sredstva bo uporabil pri izvedbi del, katero mehanizacijo in opremo bo uporabil ter s katerim gradbenim materialom, polizdelki in prefabrikati namerava izvesti predmet javnega naročila. Za te elemente izbrani ponudnik tudi ni navedel ponudbene cene. Ponudba izbranega ponudnika je bila pred naročnikovim pozivom nedopustna, odsotnost ponudbenih cen v prilogah C1, D in D1 pa onemogoča pripravo analize cene, ki jo je naročnik predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Zahtevani prikaz analize cene ne more biti usklajen s cenami iz prilog C1, D in D1, saj izbrani ponudnik v teh prilogah ni navedel cen. Prvi vlagatelj nadalje zatrjuje, (1) da je izbrani dvakrat dopolnjeval ponudbo v delu, ki se nanaša na analizo cen, (2) da je izbrani ponudnik samoiniciativno dopolnjeval ponudbo (tudi v delu, ki se nanaša na prilogi C1 in D1), (3) da izbrani ponudnik ni dopolnil ponudbe v skladu s pozivom naročnika, ker v naknadno predloženih prilogah C1, D in D1 ni navedel kraja in datuma izpolnitve teh prilog, (4) da del ponudbe izbranega ponudnika ni v slovenskem jeziku, (5) da zadevni postopek javnega naročanja ni potekal v slovenskem jeziku, (6) da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih analiz cen, (7) da je izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb nedopustno spreminjal časovne norme, (8) da so dokazila, namenjana izkazovanju neobstoja izključitvenih razlogov pri izbranem ponudniku, časovno in vsebinsko neustrezna, (9) da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil ESPD obrazca, katerega tudi ni podpisal, (10) da je izbrani ponudnik večkrat dopolnjeval ponudbo v delu, ki se nanaša na (ne)kaznovanost odgovornih oseb izbranega ponudnika, (11) da naročnik ni preverjal nekaterih navedb v ponudbi izbranega ponudnika, (12) da je izbrani ponudnik nedopustno dopolnjeval ponudbo v delu, ki se nanaša na merila, in v delu, ki se nanaša na kader, (13) da referenca imenovanega odgovornega vodje del ni ustrezna, (14) da izbrani ponudnik ni predložil ustrezne Izjave 1 ter (15) da je naročnik kršil pravico prvega vlagatelja do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, med drugim tudi iz razloga, ker mu ni omogočil vpogleda v analizo cen ter v kalkulativne elemente za določitev ponudbenih cen.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 20.8.2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo ni predložil prevodov listin po sodnem tolmaču oz. po ustrezno registriranem prevajalcu. Nadalje navaja, da je naročnik v nasprotju z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila izbranega ponudnika pozval na dopolnitev prilog C1, D in D1. Z navedenim je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da naknadno dopolnjuje in spreminja ponudbo glede kalkulativnih cenovnih elementov oz. da nedopustno spremeni elemente ponudbene cene. Podatki, navedeni v izpostavljenih prilogah, so kalkulativni elementi cene oz. predstavljajo cenovne elemente za cene iz ponudbenega predračuna ter kot takšni sodijo v okvir cenovnih zahtev. Njihova navedba naročniku ne predstavlja zgolj podatkov uporabljivih pri vrednotenju sprememb v fazi izvajanja pogodbe, temveč tudi izhodiščni podatek za presojo cenovne sprejemljivosti ponudbe. Umanjkanje teh podatkov naročniku onemogoči preveritev predložene analize cen. S tem ko je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da cenovne elemente določi šele po poteku roka za oddajo ponudb, je naročnik izbranemu ponudniku v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 omogočil poseg v ponudbeni predračun. Poleg tega je naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval k pojasnilu oz. popravku priloge D1. Drugi vlagatelj nadalje zatrjuje, (1) da iz referenčnega potrdila, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ne izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev, (2) da je naročnik izbranega ponudnika nezakonito pozval na odpravo pomanjkljivosti v zvezi s časovnimi normami in k predložitvi dokazila o izvedeni dolžini podzemne gradnje referenčnega predora, (3) da izbrani ponudnik ni pravilno izpolnil ESPD obrazca, (4) da izbrani ponudnik ni predložil ESPD obrazca za (neimenovanega) podizvajalca oz. dobavitelja, tj. za družbo Betonarna Sava, d.o.o., poleg tega je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da je s pojasnilom spremenil položaj te družbe v ponudbi, (5) da je naročnik kršil pravico drugega vlagatelja do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, ker mu ni bil omogočen vpogled v priloge C, C1, D in D1 ter cenovne elemente priloge E, in (6) da izpodbijana odločitev, ki ni bila sprejeta v roku 90 dni po poteku roka za oddajo ponudb, ne vsebuje obrazložitve oz. navedbe značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, kot tudi ne razlogov za sprejem ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne.

Tretji vlagatelj je z vlogo z dne 22.8.2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. V zahtevku za revizijo tretji vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik nedopustno dopolnil oz. popravil prilogo E – časovne norme. Tretji vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 in naročnikovim pozivom dopolnil oz. popravil priloge C1, D in D1. Izpostavljene priloge predstavljajo tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tisti del ponudbe, v katerem so navedene cene na enoto, od katerih je odvisna vrednost posameznih postavk in skupna ponudbena vrednost. Te priloge imajo naravo cenikov, po katerih bo izvajalec obračunal svoje storitve oz. vgrajeni material. Tudi naročnik je izpostavljene priloge umestil v 14. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ureja ponudbeno ceno. Izbrani ponudnik je šele z dopolnjevanjem in spreminjanjem prilog C1, D in D1 naročniku sporočil, kaj je predmet njegove ponudbe (kateri gradbeni material, polizdelke in prefabrikate bo uporabil) in s tem šele po poteku roka za oddajo ponudb natančno opredelil predmet ponudbe. Izbrani ponudnik je v posledici dopolnjevanja in spreminjanja prilog C1, D in D1 spremenil oz. popravil cene na enoto. Ker je v ponudbi izbranega ponudnika neskladje med cenami na enoto v ponudbenem predračunu in med cenami na enoto za iste postavke v prilogah C1, D in D1, iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, po kakšnih cenah na enoto ponuja material in storitve. Tretji vlagatelj še zatrjuje, (1) da je naročnik v nasprotju z lastnim pozivom z dne 28.5.2018 izbranega ponudnika (še enkrat) pozval na popravek napake v analizi cene, (2) da izbrani ponudnik v ESPD obrazcu ni navedel vseh oseb, opredeljenih v prvem odstavku 75. člena ZJN-3, prav tako izbrani ponudnik ni predložil izjav teh oseb o neobstoju izključitvenega razloga, določenega v prvem odstavku 75. člena ZJN-3, (3) da izbrani ponudnik kljub naročnikovem pozivu ni predložil potrdil o nekaznovanosti za družbo in za vse osebe, relevantne v okviru prvega odstavka 75. člena ZJN-3, (4) da potrdila o nekaznovanosti, ki jih je izbrani ponudnik (za nekatere zadevne osebe) predložil, ne izkazujejo neobstoja izključitvenega razloga na dan poteka roka za prejem ponudb, (5) da je pri dveh zadevnih osebah podan izključitveni razlog, določen v prvem odstavku 75. člena ZJN-3, (6) da izbrani ponudnik družbe Betonarna Sava, d.o.o., v ponudbi ni priglasil kot podizvajalca, (7) da izbrani ponudnik ni izkazal neobstoja izključitvenega razloga, določenega v drugem odstavku 75. člena ZJN-3, in (8) da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja.

Izbrani ponudnik, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Ivan Kranjec, Bleiweisova cesta 30, Ljubljana, se je v treh vlogah z dne 30.8.2018 opredelil do revizijskih navedb vlagateljev. Izbrani ponudnik v vseh vlogah najprej zatrjuje, da vlagateljem ni mogoče priznati aktivne legitimacije, v nadaljevanju pa predlaga zavrnitev vseh zahtevkov za revizijo. V zvezi z očitki o nedopustnem dopolnjevanju in spreminjanju prilog C1, D in D1 izbrani ponudnik pojasnjuje, da ponudnik pri pripravi ponudbenega predračuna izhaja iz podatkov o materialu, opremi in njihovih cenah, torej iz podatkov, zahtevanih v prilogah C, C1, D in D1. Na te podatke ponudnik aplicira ustrezne količine in časovne norme ter tako pridobi vrednost postavke, ki jo vnese v ponudbeni predračun. Informacija o apliciranju količin in časovnih norm na podatke iz prilog C, C1, D in D1 predstavlja analizo postavke iz ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik je omenjene operacije opravil in na njihovi podlagi pripravil ponudbeni predračun. Izbrani ponudnik je moral že pred pripravo ponudbenega predračuna razpolagati z vsemi podatki, zahtevanimi v prilogah C, C1, D in D1, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel pripraviti ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik je kalkulacije postavk iz ponudbenega predračuna izvedel pravilno, vendar pa je v priloge C1, D in D1 na določenih mestih vnesel neustrezen format cene ali pa nepravilne cene, čeprav je bila pri pripravi ponudbenega predračuna uporabljena pravilna cena (takšna, kot jo je izbrani ponudnik naknadno navedel v izpostavljenih prilogah). Ne gre torej za naknadno navajanje manjkajočih elementov, ki ne bi obstajali že ob oddaji ponudbe in pri pripravi ponudbe ne bi bili korektno uporabljeni. V obravnavanem primeru gre za očitno napako, saj v spornih prilogah vrednosti niso bile ustrezno navedene, čeprav je iz drugih predloženih dokumentov (ponudbeni predračun, analiza postavk) jasno razvidna njihova pravilna vrednost. Primerjava analize postavk, spornih prilog in ponudbenega predračuna pokaže, da se končna vrednost analize cene posamezne postavke ujema s ceno na enoto mere iz ponudbenega predračuna in da se cena, uporabljena v analizi postavke, ujema s popravljenimi prilogami. Cena se ni ujemala s prvotno predloženimi prilogami, vendar je to posledica ponudnikove nedoslednosti pri izpolnjevanju prilog. Izbrani ponudnik je torej v analizi postavke in v ponudbenem predračunu (ki je edini merodajen za razvrščanje ponudb) uporabil identične cene in podatke, ni pa teh cen ustrezno preslikal v prvotno predložene priloge, kar je izbrani ponudnik naknadno pojasnil in saniral. Naročnik je s pozivom želel preveriti, ali so nepravilno izpolnjene priloge posledica napake pri izpolnjevanju prilog. Če se namreč analiza postavk, izvedena ob upoštevanju popravljenih prilog, ne bi ujemala z vrednostmi iz ponudbenega predračuna, bi to pomenilo, da so bile pri sestavi ponudbenega predračuna upoštevane napačne vrednosti materiala, opreme in dela, posledično pa seštevek vrednosti iz ponudbenega predračuna ne bi bil realen. Ker se postavke iz naknadno predloženih prilog ujemajo s postavkami v analizi cene, le-te pa se ujemajo s ponudbenim predračunom, je odpravljena nejasnost v ponudbi izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je tako uspel dokazati, da je do nepravilne izpolnitve prilog prišlo zaradi očitne napake, ki se je pojavila pri izpolnjevanju teh prilog, medtem ko so bile pri analizi cen in pri pripravi ponudbenega predračuna uporabljene pravilne vrednosti. Izbrani ponudnik ponudbenega predračuna in cen na enoto iz ponudbenega predračuna ni spreminjal, odprava izpostavljene nejasnosti in očitne napake v ponudbi izbranega ponudnika pa ne predstavlja nove ponudbe, prav tako pa tudi ne vpliva na ceno ali na skupno vrednost ponudbe. Izbrani ponudnik se v utemeljitev svojih navedb sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-025/2011, in na odločitev Sodišča Evropske unije v zadevi T-195/08. Izbrani ponudnik v vlogah z dne 30.8.2018 kot neutemeljene zavrača tudi ostale revizijske navedbe vlagateljev.

Naročnik je dne 5.9.2018 sprejel sklep, da se obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in tretjega vlagatelja združi v en predrevizijski postopek. Navedeni sklep je naročnik posredoval vsem vlagateljem ter v vednost Državni revizijski komisiji.

Naročnik je na seji uprave dne 10.9.2018 sprejel odločitev, da se zahtevki za revizijo vseh treh vlagateljev zavrnejo in da se zavrnejo vse zahteve za povračilo stroškov.

Vsi trije vlagatelji so vložili predlog za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika, in sicer prvi vlagatelj z vlogo z dne 20.9.2018 (prvi vlagatelj v tej vlogi tudi ponavlja revizijske navedbe), drugi vlagatelj z vlogo z dne 24.9.2018, tretji vlagatelj pa z vlogo z dne 21.9.2018.

Naročnik je dne 1.10.2018 vlagateljem posredoval (nedatiran) dokument Odločitev, št. 402-26/2018-209/17-rev-odg (v nadaljevanju: Odločitev), iz katerega izhaja, da naročnik vse zahtevke za revizijo in vse zahteve za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrača kot neutemeljene. V izpostavljenem dokumentu je naročnik navedel, da je namen prilog C, C1, D in D1 pridobitev podatkov oz. cen za t.i. kalkulativne elemente (delovna sila, transport, mehanizacija, oprema, gradbeni material, polizdelki in prefabrikati). Kalkulativni elementi so osnova za izračun cene po enoti meri oz. cene na enoto posamezne postavke ponudbenega predračuna, ki je sestavljena iz niza posameznih stroškov (struktura cene). Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja jasen namen naročnika, da v fazi ocenjevanja ponudb podatke o kalkulativnih elementih ponudbene cene, ki izhajajo iz prilog C, C1, D in D1, medsebojno primerja s podatki, ki so navedeni v analizi cene in določenih postavkah predračuna, ter da na ta način preveri, ali so bili za določitev ponudbenih cen uporabljeni kalkulativni elementi, navedeni v prilogah C, C1, D in D1. V fazi izvedbe pogodbe bo naročnik podatke o kalkulativnih elementih ponudbenih cen uporabil pri vrednotenju (cenovne preverbe) morebitnih sprememb del oz. dodatnih del. Obračun izvedenih del se bo sicer vršil po enotnih cenah iz ponudbenega predračuna, ceno za dodatna dela oz. spremenjena dela pa bo izvajalec dolžan izkazati in izdelati analizo cene, ki bo temeljila na enakih kalkulativnih osnovah kot pogodbena cena. Izbrani ponudnik izpostavljenih prilog ni izpolnil v celoti, zato ga je naročnik, ob upoštevanju, da vnaprej ni prepovedal dopolnjevanja in spreminjanja ponudb, pozval na dopolnitev oz. popravek ponudbe. Naročnik podatkov iz izpostavljenih prilog, ki predstavljajo kalkulativne elemente cene na enoto posamezne postavke ponudbenega predračuna, ni mogel preveriti sam, saj v celoti izhajajo iz sfere ponudnika in so odvisni od volje ponudnika. Čeprav so ti podatki osnova in pomoč za oblikovanje cen na enoto, pa teh podatkov ni mogoče postaviti na isti nivo kot cene na enoto ali vrednost (predračunske) postavke, ki je skladno z ZJN-3 ni dopustno spreminjati, zato izbrani ponudnik s spremembami in dopolnitvami prilog C1, D in D1 ni spreminjal cene na enoto ali postavk ponudbenega predračuna. Vrednost (cena) posameznega vira kalkulativnega elementa ne daje nikakršnega podatka o dejanski ceni na enoto ali vrednosti postavke, saj se le ta oblikuje šele ob poznavanju in določitvi vseh cen vseh virov kalkulativnih elementov, ki na koncu tvorijo posamezno ceno na enoto. V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o manjkajočih podatkih, ki pred oddajo ponudbe niso obstajali in niso bili uporabljeni, saj v nasprotnem primeru izbrani ponudnik z zahtevanimi analizami cen za posamezne postavke ne bi mogel izkazovati enakih cen po enoti mere iz ponudbenega predračuna. Naročnik ne dvomi, da je izbrani ponudnik že pred oddajo ponudb razpolagal oz. imel oblikovane vse cene kalkulativnih elementov, da je lahko izdelal ponudbeni predračun. Izpostavljene priloge ne predstavljajo tehničnih specifikacij, zato izbrani ponudnik z dopolnitvami prilog C1, D in D1 ni spremenil predmeta javnega naročanja. Sprememba podatkov v prilogah ni imela nikakršnega vpliva na ceno na enoto, ponudbeno ceno ali na tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije. Naročnik v nadaljevanju še utemeljuje, zakaj so tudi preostale revizijske navedbe vseh treh vlagateljev neutemeljene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 28.9.2018, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 1.10.2018, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Prvi vlagatelj v vlogi z dne 8.10.2018 navaja, da zaradi molka naročnika Odločitve ni mogoče šteti za naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, prav tako pa Odločitev ne predstavlja stališč naročnika, ki bi jih pridobila Državna revizijska komisija. Čeprav prvi vlagatelj ocenjuje, da ob upoštevanju navedenega ne sme podati opredelitve do naročnikovih navedb v Odločitvi, se v nadaljevanju opredeli do posameznih naročnikovih argumentov v Odločitvi in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Drugi vlagatelj v vlogi z dne 4.10.2018 navaja, da je zaradi nastopa molka naročnika ugasnila naročnikova pravica odločiti o njegovem zahtevku za revizijo, zato se v revizijskem postopku ne sme upoštevati naročnikova odločitev oz. naročnikove navedbe v Odločitvi. Drugi vlagatelj še dodaja, da v kolikor bo Državna revizijska komisija odločitev upoštevala na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZPVPJN, naj se mu ob upoštevanju te podlage sporni dokument tudi vroči.

Tretji vlagatelj v vlogi z dne 5.10.2018 navaja, da ima naročnikova zamuda roka za sprejem in vročitev odločitve o zahtevku za revizijo za posledico neupoštevanje naročnikovih navedb v Odločitvi. Tretji vlagatelj se je, kljub temu da je po njegovi oceni naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo prepozna in posledično pravno neupoštevana, iz previdnosti opredelil do naročnikovih navedb v Odločitvi. Tretji vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah.

Naročnik v vlogi z dne 25.10.2018 navaja, da je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja vsebinsko obravnaval pred začetkom revizijskega postopka, ki se je začel z odstopom dokumentacije Državni revizijski komisiji. Naročnik se do opredelitve prvega vlagatelja do navedb naročnika v Odločitvi ni opredeljeval.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-166/2018-17 z dne 26.10.2018, prvemu, drugemu in tretjemu vlagatelju ter izbranemu ponudniku posredovala Odločitev, ter jim omogočila, da se opredelijo do navedb naročnika v tem dokumentu. Izpostavljeni dopis je Državna revizijska komisija posredovala v vednost tudi naročniku.

Naročnik v vlogi z dne 5.11.2018 navaja, da so vsi vlagatelji Odločitev prejeli že dne 3.10.2018 in so tako imeli možnost do opredelitve do naročnikovih navedb v zvezi z vloženimi zahtevki za revizijo, kar so vlagatelji, z izjemo drugega vlagatelja, tudi storili.

Prvi vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval vlogo z dne 6.11.2018, v kateri navaja, da je svoja stališča do ravnanja naročnika že podal v vlogi z dne 20.9.2018 in v vlogi z dne 8.10.2018. Prvi vlagatelj se do naročnikovih navedb v Odločitvi ni (dodatno) opredelil.

Drugi vlagatelj v vlogi z dne 7.11.2018 zavrača naročnikove navedbe v Odločitvi in vztraja pri revizijskih navedbah.

Tretji vlagatelj v vlogi z 5.11.2018 navaja, da se je do naročnikovih navedb v Odločitvi opredelil v vlogi z dne 5.10.2018, kopijo katere je (iz previdnosti) priložil zadevni vlogi.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 6.11.2018 navaja, da so naročnikove navedbe v Odločitvi skladne s stališčem izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, tretjega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prvi, drugi in tretji vlagatelj vložili zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je pri odločanju o zahtevkih za revizijo, kljub nasprotovanju vseh treh vlagateljev, upoštevala naročnikove navedbe v Odločitvi. Vlagatelji nasprotujejo upoštevanju naročnikovih navedb v Odločitvi iz razloga, ker je (oz. naj bi) naročnik Odločitev sprejel in vlagateljem posredoval šele potem, ko je nastopil molk naročnika oz. potem ko se je predrevizijski postopek že končal in se je začel revizijski postopek, poleg tega pa po mnenju prvega vlagatelja dokument Odločitev ne predstavlja stališč naročnika, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija.

Četrti odstavek 28. člena ZPVPJN določa, da lahko vlagatelj v primeru, če v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora vlagatelj najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka. V primeru molka naročnika se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko poteče 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo (prim. peti odstavek 28. člena ZPVPJN).

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik popolni zahtevek za revizijo prvega vlagatelja prejel dne 17.8.2018, drugega vlagatelja dne 22.8.2018 ter tretjega vlagatelja dne 23.8.2018. To pomeni, da se je 20 dnevni rok za prejem odločitve o zahtevku za revizijo za prvega vlagatelja iztekel dne 14.9.2018, za drugega vlagatelja dne 19.9.2018 ter za tretjega vlagatelja dne 20.9.2018. Ker vlagatelji do zadevnega roka niso prejeli naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, so predlagali začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika, in sicer prvi vlagatelj z vlogo z dne 20.9.2018, drugi vlagatelj z vlogo z 24.9.2018 in tretji vlagatelj z vlogo z dne 21.9.2018. Iz odstopljene spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik na seji uprave dne 10.9.2018 (in ne dne 11.9.2018, kot to zatrjuje naročnik v Odločitvi) sprejel odločitev o zahtevkih za revizijo. Vendar pa je naročnik, kot je to razvidno iz vročilnic, Odločitev, ki po vsebini predstavlja dokument, s katerim je naročnik vlagatelje seznanil z zavrnitvijo zahtevkov za revizijo in s katerim se je naročnik opredelil do navedb vlagateljev ter utemeljil svoja stališča, vlagateljem posredoval šele dne 1.10.2018. Prvi vlagatelj je Odločitev prejel dne 3.10.2018, drugi in tretji vlagatelj pa dne 2.10.2018.

Iz navedenega je razvidno, da je, glede na določbo četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, v predmetnem postopku pravnega varstva prišlo do molka naročnika, saj vlagatelji odločitve naročnika o zahtevku za revizijo niso prejeli v 20 dnevnem zakonskem roku. Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik Odločitev vlagateljem posredoval po nastopu molka naročnika in po prejemu predlogov za začetek revizijskega postopka.

Zmotno je tako stališče prvega vlagatelja, da se je zadevni revizijski postopek začel z vložitvijo (njegovega) predloga za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika, kot tudi stališče tretjega vlagatelja, da se je revizijski postopek začel s potekom 25 delovnih dni od dneva, ko je naročnik prejel (njegov) popolni zahtevek za revizijo. Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN se namreč revizijski postopek začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi prvega, drugega ali tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN od naročnika prejme zahtevek za revizijo. V obravnavani zadevi je naročnik Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 28.9.2018, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 1.10.2018, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, skupaj z zahtevki za revizijo. Kljub nastopu molka naročnika in zaključku predrevizijskega postopka ter kljub posredovanim predlogom za začetek revizijskega postopka se je tako zadevni revizijski postopek začel, ko je Državna revizijska komisija prejela posredovane zahtevke za revizijo, torej dne 1.10.2018.

Z odstopom relevantne dokumentacije Državni revizijski komisiji je naročnik slednji odstopil tudi Odločitev, ki, kot že navedeno, po vsebini predstavlja naročnikovo zavrnitev zahtevkov za revizijo in naročnikovo opredelitev do revizijskih navedb vseh vlagateljev. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. zadeve, št. 018-78/2016, 018-213/2016, 018-208/2017), da je v primeru nastopa molka naročnika mogoče odločitev, s katero ta zavrne zahtevek za revizijo, obravnavati bodisi kot (prepozno) odločitev o zahtevku za revizijo bodisi kot izrekanje o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija, do česar ima naročnik pravico tudi v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZPVPJN. Tudi če bi v obravnavanem primeru šteli, da zaradi zamude rokov, določenih v ZPVPJN, Odločitve ni mogoče šteti kot naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevkov za revizijo in da zato na tej podlagi navedbe naročnika v Odločitvi v revizijskem postopku ne bi mogle biti upoštevane, gre poudariti, da je mogoče navedbe v Odločitvi šteti kot naročnikovo izrekanje o dokazih, dejstvih in navedbah, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija z odstopom dokumentacije. Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija vlagatelje z dopisom, št. 018-166/2018-17 z dne 26.10.2018, seznanila, da je z naročnikovim odstopom dokumentacije pridobila Odločitev, prav tako je Državna revizijska komisija z izpostavljenim dopisom vlagateljem omogočila, da se opredelijo do navedb naročnika v Odločitvi. Vlagatelji so se tako (vsaj oz. najkasneje) s prejemom izpostavljenega dopisa seznanili, da bo Državna revizijska komisija (na podlagi 32. člena ZPVPJN) v zadevnem revizijskem postopku upoštevala navedbe naročnika v Odločitvi. Ker so bili vlagatelji (bodisi z naročnikovim posredovanjem Odločitve bodisi s prejemom dopisa Državne revizijske komisije) seznanjeni z argumenti naročnika, s katerimi ta odgovarja na posamezne revizijske navedbe in zagovarja svojo odločitev o oddaji naročila, in ker so vsi vlagatelji imeli možnost izreči se o vseh naročnikovih navedbah v Odločitvi, kar so vlagatelji tudi storili, upoštevanje navedb naročnika v Odločitvi ne vpliva na kontradiktornost zadevnega revizijskega postopka (prim. 11. člen ZPVPJN). Pri tem gre še dodati, da tudi morebitno neupoštevanje naročnikovih navedb v Odločitvi ne bi moglo v ničemer vplivati na sprejeto odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 2. točke izreka tega sklepa. Poudariti gre, da med strankami, kot bo to razvidno tudi v nadaljevanju, dejansko stanje v relevantnem delu ni sporno, pač pa so sporna pravna vprašanja.

V navezavi na navedbe prvega in tretjega vlagatelja, da ravnanje naročnika, ki ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, ki ga določa ZPVPJN, predstavlja prekršek, in v navezavi na navedbe drugega vlagatelja, da je naročnik zamudil zakonsko določen rok za odstop dokumentacije na podlagi predloga za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika, Državna revizijska komisija pripominja, da o tem, ali je naročnik dejansko storil prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku oz. postopku pravnega varstva. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov (prvi odstavek 77. člena ZPVPJN). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oz. njegovo odgovorno osebo.

Pred vsebinsko obravnavo zahtevkov za revizijo gre v zvezi s pomisleki izbranega ponudnika o aktivni legitimaciji vlagateljev pojasniti, da se aktivna legitimacija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Vsi vlagatelji so oddali pravočasne ponudbe, s čimer so izkazali interes za dodelitev javnega naročila (prim. drugi odstavek 14. člena ZPVPJN) in posledično prvi del pogoja za priznanje aktivne legitimacije, kot ga opredeljuje ZPVPJN. V zvezi z nastankom oz. možnostjo nastanka škode, gre ugotoviti, da je naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel devet pravočasnih ponudb. Iz (obrazložitve) izpodbijane odločitve izhaja, da je naročnik najprej ponudbo skupnih ponudnikov Pomgrad, d.d., Marti Tunnelbau, AG, Švica, in Marti, GmbH, Avstrija, zavrnil kot nedopustno (ker ponudbena cena presega vnaprej določeno vrednost), nato pa je ostale prejete ponudbe razvrstil glede na merila za oddajo javnega naročila (ponudbena cena in točke za kakovost), pri čemer se je na prvo mesto uvrstila ponudba izbranega ponudnika. Naročnik je nato preveril dopustnost prvouvrščene ponudbe (torej ponudbo izbranega ponudnika). Ker je naročnik ugotovil, da je ponudba prvouvrščenega ponudnika dopustna, je javno naročilo oddal slednjemu, posledično pa dopustnosti ostalih ponudb (z izjemo ponudbe Pomgrad, d.d., Marti Tunnelbau, AG, Švica in Marti, GmbH, Avstrija) ni preverjal, kar tudi jasno izhaja iz naročnikove navedbe »naročnik preostalih ponudb ni ocenjeval« v odločitvi o oddaji naročila. Ker naročnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila še ni presojal dopustnosti ponudb, nedopustnost katerih bi po mnenju izbranega ponudnika morali zatrjevati vlagatelji, je razumljivo, da tudi vlagateljem za priznanje aktivne legitimacije ni treba izpodbijati v konkretnem postopku oddaje javnega naročila neobstoječih naročnikovih ravnanj ter jim zato ni treba zatrjevati, da so ponudbe ostalih ponudnikov nedopustne in da bi jih naročnik moral zavrniti. Navedenega ne more spremeniti sklicevanje izbranega ponudnika na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-282/2015-5, saj zaradi bistveno drugačnega dejanskega stanja navedena zadeva z obravnavano zadevo ni primerljiva. V navedeni zadevi je namreč (takratni) naročnik opravil pregled vseh prejetih ponudb, torej tudi pregled ponudbe, ki se je glede na merilo za oddajo naročila uvrstila pred ponudbo (takratnega) vlagatelja, medtem ko je v obravnavani zadevi naročnik opravil zgolj pregled dopustnosti prvouvrščene ponudbe. Ob upoštevanju, da je naročnik ugotavljal zgolj dopustnost ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelji škodo oziroma možnost nastanka škode izkazujejo že s tem, ker zatrjujejo kršitve naročnika pri oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-204/2010, 018-375/2013, 018-093/2015, 018-167/2017). Če bi se revizijski očitki, da je naročnik neupravičeno označil ponudbo izbranega ponudnika za dopustno, izkazali za utemeljene, bi bila naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, s tem pa bi vsak izmed vlagateljev ponovno pridobil možnost za dodelitev javnega naročila. Zatrjevane (domnevne) kršitve naročnike bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagateljev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi jim, če ne bi imeli možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da sta izpolnjeni obe predpostavki za priznanje aktivne legitimacije vlagateljem za vodenje revizijskega postopka.

Kot že navedeno, vsi vlagatelji izpodbijajo odločitev naročnika, da predmetno javno naročilo odda v izvedbo izbranemu ponudniku, pri čemer vsi vlagatelji zatrjujejo, da je naročnik v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3 ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno. Prvi in drugi vlagatelj naročniku očitata tudi kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelji v zahtevkih za revizijo zatrjujejo več kršitev, ki naj bi jih storil naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Prvi očitek prvega vlagatelja naročniku je, da je v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 dopustil, da je izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb dopolnjeval in spreminjal ponudbo v delu, ki se nanaša na priloge C1, D in D1. Po mnenju prvega vlagatelja je izbrani ponudnik do poteka roka za predložitev ponudb predložil priloge C1, D in D1, ki niso skladne z zahtevami naročnika, naročnik pa bi moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti, ker ponudbe v tem delu ni dopustno popraviti. Ker tudi drugi in tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očitata vsebinsko enake kršitve, ki jih tudi vsebinsko podobno utemeljita kot prvi vlagatelj, je Državna revizijska komisija navedbe prvega, drugega in tretjega vlagatelja, ki se nanašajo na naročnikovo ravnanje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanašajo na priloge C1, D in D1, obravnavala skupaj.

Zakonitost naročnikovega ravnanja je potrebno presojati ob upoštevanju zahtev, ki jih je naročnik določil v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več svojih odločitvah, mora namreč naročnik ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo z dne 29.4.2004, Komisija proti CAS Succhi di Frutta, C-496/99 P, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115; sodbo z dne 10.10.2013, Manova, C-336/12, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40 in sodbo z dne 6.11.2014, Cartiera dell’Adda, C-42/13, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42), kar velja tudi za presojo izpolnjevanja konkretnih naročnikovih zahtev v zvezi s prilogami C1, D in D1. Ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Namreč, prvič, načelo enakega obravnavanja (7. člen ZJN-3) zahteva, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji tako v času, ko pripravljajo ponudbe, kot v času, ko naročnik te ponudbe presoja. Drugič, namen zahteve po preglednosti (6. člen ZJN-3) je zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in samovolje naročnika. V skladu s tem namenom morajo biti vse določbe in pogoji postopka oddaje javnega naročila v obvestilu o javnem naročilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno določene, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter naročnik lahko dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale merila, ki veljajo za zadevno naročilo.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik pripravil dva predračuna, ki so ju bili ponudniki, skladno s točko 13.1 Poglavja 1 (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dolžni predložiti v ponudbo, in sicer predračun št. N137Z04 (Predračun za izgradnjo vzhodne cevi AC predora Karavanke) in predračun št. N137Z05 (Predračun za izgradnjo vzhodne cevi AC predora Karavanke – premostitveni objekti). Vsota ponudbenih vrednosti iz obeh predračunov predstavlja skupno ponudbeno vrednost za izvedbo predmetnega javnega naročila, ki je tudi eno izmed meril za oddajo javnega naročila (prim. točki 13.1 in 13.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in odgovor naročnika na vprašanje 131, objavljen na Portalu javnih naročil dne 30.1.2018, v okviru dodatka št. 3).

Ponudbena cena za dela iz ponudbenega predračuna št. N137Z04, v katerem je naročnik po postavkah opredelil predvidena dela (oz. predvidene vrste del) in količine teh del, ponudniki pa so vpisali ceno na enoto za posamezne postavke, je določena z uporabo klavzule enotna cena oz. cena na enoto. Izvedba del, predvidenih v tem predračunu, se bo namreč v fazi izvajanja pogodbe obračunavala po cenah na enoto iz tega ponudbenega predračuna in po dejansko izvršenih količinah, evidentiranih in potrjenih v knjigi obračunskih izmer. Ponudbena vrednost po predračunu št. N137Z04 poleg vsote vrednosti postavk vključuje tudi vrednost nepredvidenih del v višini 10% od skupne vrednosti (teh) postavk, ki je namenjena plačilu več del, dodatnih del in nujnih nepredvidenih del. Ponudbena cena za dela iz ponudbenega predračuna št. N137Z05 je določena z uporabo klavzule ključ v roke (glej točko 14.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, podčlena 12.3 in 14 Posebnih pogojev (Poglavje 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), 3. in 4. člen osnutka pogodbe (Poglavje 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in odgovor naročnika na vprašanje 131, objavljen na Portalu javnih naročil dne 30.1.2018, v okviru dodatka št. 3).

Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so tudi vnaprej pripravljene priloge C, C1, D in D1, ki jih je naročnik umestil v Poglavje 5 – Ponudba. Naročnik je v točki 13.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe jasno in nedvoumno zahteval, da ponudniki te priloge izpolnjene in podpisane predložijo v ponudbo.

V prilogi C – »Struktura delovne sile , ki bo angažirana pri izvedbi del iz ponudbe« je naročnik oblikoval tabelo, v katero je naročnik po vrsticah navedel delovno silo (npr. delavec VK, delavec KV, miner…), ponudniki pa so vpisali število delavcev (stolpec 4) in prodajno ceno ure, ki že vključuje faktor na delo ter prispevke in davke na plačo – EUR/uro za te delavce (stolpec 5). Naročnik je v tabeli predvidel, da lahko ponudniki poleg že navedene delovne sile (od zap. št. 11 dalje) navedejo morebitno ostalo delovno silo, ki jo bodo upoštevali pri kalkulaciji za izvedbo razpisanih del. Naročnik je v prilogi C zapisal: »Ponudnik mora izpolniti vse predvidene rubrike v celoti. Naročnik bo pri pregledu analiz upošteval le cene delovne sile, ki je navedena v obrazcu s strani naročnika oziroma cene delovne sile, ki jo bo morebiti dopolnil ponudnik«.

V prilogi C1 – »Seznam transportnih sredstev, ki bodo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe« je naročnik oblikoval tabelo, v katero je naročnik v stolpec 2 po vrsticah vpisal nekatera transportna sredstva (npr. kamion kiper, kamion nekiper, avtomešalec…), ponudniki pa so za ta transportna sredstva vpisali tip (stolpec 3), leto izdelave (stolpec 4), količino (stolpec 5) in nosilnost (stolpec 6). Ponudniki so v zvezi s transportnim sredstvom kamion kiper vpisali cenik oz. cene za m3 za vsak km od 1 - 20 km v EUR (stolpec 8) ter cene za ton/km v EUR (stolpec 9), medtem ko so v zvezi z ostalimi vnaprej opredeljenimi transportnimi sredstvi (zap. št. od 2 do 9) vpisali ponudbeno ceno EUR/uro (stolpec 7). Prav tako je naročnik v prilogi C predvidel, da ponudniki (od zap. št. 10 dalje) poleg transportnih sredstev, ki jih je navedel že naročnik, vpišejo morebitna ostala transportna sredstva, ki jih bodo uporabili pri kalkulaciji za izvedbo razpisanih del. Naročnik je v prilogi C1 zapisal: »Ponudnik mora izpolniti vse predvidene rubrike v celoti. Naročnik bo pri pregledu analiz upošteval le cene transportnih sredstev, ki so navedene v obrazcu s strani naročnika oziroma cene transportnih sredstev, ki jih bo morebiti dopolnil ponudnik.«.

V prilogi D – »Cenik gradbene mehanizacije in opreme, ki bo uporabljena pri izvedbi del iz ponudbe« je naročnik oblikoval tabelo, v katero je naročnik v stolpec 2 po vrsticah vpisal nekatero gradbeno mehanizacijo in opremo (v nadaljevanju: mehanizacija), npr. predorski vrtalni stroj, predorski bager, robot za brizganje betona…, ponudniki pa so za to mehanizacijo vpisali tip (stolpec 3), leto izdelave (stolpec 4), kapaciteto (stolpec 5) kalkulativni učinek (stolpec 6) in ponudbeno neto ceno EUR/uro (stolpec 7). Naročnik je predvidel, da ponudniki v tabeli (od vrstice 27 dalje) poleg že navedene mehanizacije vpišejo morebitno ostalo mehanizacijo, ki jo bodo uporabili pri kalkulaciji za izvedbo razpisanih del. Naročnik je v prilogi D zapisal: »Ponudnik mora izpolniti vse predvidene rubrike v celoti. Naročnik bo pri pregledu analiz upošteval le cene gradbene mehanizacije in opreme, ki je navedena v obrazcu s strani naročnika oziroma cene gradbene mehanizacije in opreme, ki jo bo morebiti dopolnil ponudnik«.

V prilogi D1 – »Podatki o gradbenem materialu, polizdelkih in prefabrikatih« je naročnik oblikoval tabelo, v katero je naročnik v stolpec 2 po vrsticah vpisal nekateri gradbeni material polizdelke in prefabrikate (v nadaljevanju: material), kot npr. drobljena frakcija različnih velikosti, prodec, tamponski drobljenec…., v stolpec 3 pa je vpisal enoto mere za ta material (npr. m3, kos, kg). Ponudniki so za ta material vpisali izvor (stolpec 4), srednjo prevozno oddaljenost (stolpec 5), nabavno neto ceno materiala v EUR (stolpec 6), neto ceno zunanjega prevoza v EUR (stolpec 7) in neto ceno notranjega prevoza v EUR (stolpec 8). Naročnik je predvidel, da ponudniki v tabeli (od vrstice oz. zap. št. 155 dalje) poleg že navedenega materiala vpišejo morebitni ostali material, ki ga bodo uporabili pri kalkulaciji za izvedbo razpisanih del. Naročnik je v prilogi D1 nadalje zapisal: »Ponudnik mora izpolniti vse predvidene rubrike v celoti. Naročnik bo pri pregledu analiz upošteval le cene materialov, polizdelkov in prefabrikatov, ki so navedene v obrazcu s strani naročnika oziroma cene materialov, polizdelkov in prefabrikatov, ki jih bo morebiti dopolnil ponudnik«.

V zvezi z izpostavljenimi prilogami je naročnik v točki 14.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (ki je uvrščena v točko 14 z naslovom »Ponudbena cena«) zapisal: »Ponudnik izpolni cenike gradbene mehanizacije, delovne sile, materiala in izvajalčeve opreme (priloge »C«, »C1«, »D«, »D1« v poglavju 5)«. Naročnik je nadalje v točki 26 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe z naslovom »Pregled in ocenjevanje ponudb« zapisal: »Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi pregled in ocenjevanja ponudb od ponudnika zahteva analize cen za posamezne postavke. Z analizami enotnih cen mora ponudnik izkazovati enake cene po enoti mere postavk, kot so navedene za te postavke v ponudbenem predračunu. Prikaz analize mora biti tako pregleden, da so cene po enoti mere virov (material, delo, mehanizacija in transport) iz prilog v obrazcih »C«, »C1«, »D« in »D1« Poglavja 5 – Ponudba, razvidne in enake, kot so navedene v analizi.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz izpostavljenih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo v celoti izpolnjene priloge C, C1, D in D1. Navedeno med strankami ni sporno, temu pa smiselno pritrjuje tudi izbrani ponudnik.

Med strankami nadalje ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil priloge C, C1, D in D1, navedeno pa je tudi potrjeno z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Čeprav vlagatelji na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika niso bili seznanjeni s konkretnimi vpisanimi podatki v izpostavljenih prilogah, pa vsi vlagatelji, ob upoštevanju dejstva, da so se na vpogledu seznanili, katerih podatkov izbrani ponudnik ni vpisal v izpostavljene priloge (naročnik je namreč na vpogledih v ponudbo izbranega ponudnika upravičeno prekril le vpisane podatke), in ob upoštevanju, da jim je bil omogočen (delni) vpogled v poziv naročnika z dne 28.5.2018 (s katerim je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oz. popravek teh prilog), zatrjujejo, da se v prilogah C1, D in D1, ki so predložene v ponudbi izbranega ponudnika, nahajajo pomanjkljivosti, in sicer da izbrani ponudnik spornih prilog ni izpolnil v celoti in da jih v (določenem) delu ni izpolnil ustrezno. Da se v prilogah C1, D in D1, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbo do poteka roka za predložitev ponudb, nahajajo izpostavljene pomanjkljivosti, ne zanikata niti naročnik niti izbrani ponudnik. Tudi Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izpostavljene priloge ugotavlja, da te niso izpolnjene v celoti, med drugim v prilogi C1 umanjkajo podatki v zvezi s ponudbeno neto ceno EUR/uro za transportna sredstva od zap. št. 2 do 9, v prilogi D umanjka podatek v zvezi s ponudbeno neto ceno EUR/uro za mehanizacijo navedeno pod zap. št. 1, v prilogi D1 umanjkajo podatki v zvezi z neto ceno zunanjega prevoza za ves navedeni material ter nekateri podatki v zvezi s ceno notranjega prevoza za nekateri material (in sicer za material, naveden pod zap. št. od 62 do 77, in material, naveden pod zap. št. od 82 do 154).

Glede na navedeno gre ugotoviti, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z izrecnimi zahtevami naročnika, saj je v ponudbeno dokumentacijo predložil priloge C1, D in D1, ki niso v celoti izpolnjene, kot je to zahteval naročnika v točki 13.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb v navodilih za izpolnitev prilog, ki so del teh prilog.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik že ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika presodil, da se v izpostavljenih prilogah nahajajo pomanjkljivosti in na izbranega ponudnika naslovil poziv z dne 23.5.2018, iz katerega (med drugim) izhaja, da je pri pregledu ponudbe ugotovil, da:
– v prilogi C1 niso vpisani vsi podatki o tipu, letu izdelave, količini, nosilnosti in ponudbeni ceni (EUR/uro) za transportna sredstva,
– v prilogi D niso vpisani vsi podatki o tipu, letu izdelave, kapaciteti, kalkulativnem učinku, in ponudbeni neto ceni EUR/uro za mehanizacijo,
– je glede na visoke vrednosti v stolpcu ponudbena neto cena EUR/uro v prilogi D izbrani ponudnik navedel ceno mehanizacije in ne ponudbene neto cene v EUR na uro, kot je bilo zahtevano,
– v prilogi D1 niso vpisane cene za zunanji prevoz in delno za notranji prevoz, prav tako ni vpisan izvora materiala ter podatki glede srednje prevozne (transportne) oddaljenosti.
V posledici navedenih ugotovitev je naročnik izbranega ponudnika z izpostavljenim pozivom pozval, da dopolni priloge na način, da v celoti izpolni vse predvidene rubrike in da v prilogi D popravi podatke v stolpcu ponudbena neto cena EUR/uro.

Poleg tega iz naročnikovega poziva z dne 23.5.2018 izhaja naročnikova ugotovitev, da so stroški transporta v prilogi C1 višji od primerljivih podanih cen na enoto v ponudbenem predračunu (v zvezi s tem naročnik primeroma izpostavlja postavko št. N 8 12 101 ponudbenega predračuna) in da so cene iz priloge D1 višje od podanih cen na enoto v ponudbenem predračunu in neprimerljive zaradi neupoštevanih stroškov transporta (v zvezi s tem naročnik primeroma izpostavlja postavko št. N 75 1 116 ponudbenega predračuna in zap. št. 83 priloge D1). V posledici navedenih ugotovitev je naročnik izbranega ponudnika v nadaljevanju tega poziva pozval, da pojasni oz. popravi podatke v prilogah C1 in D1.

S pozivom z dne 23.5.2018 je naročnik, sklicujoč se na 26. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, izbranega ponudnika nadalje pozval, da za nekatere postavke (ki jih je naročnik v pozivu izrecno opredelil) predloži analize cen. Naročnik je izbranega ponudnika opozoril, da morajo biti analize cen izdelane ob upoštevanju spremenjenih oz. dopolnjenih prilog C, C1, D in D1.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik na podlagi poziva z dne 23.5.2018 naročniku posredoval priloge C1, D in D1 ter analize cen. Neutemeljene so navedbe prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni posredoval priloge C1. Pritrditi gre sicer prvemu vlagatelju, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila zapisal, da je izbrani ponudnik na podlagi poziva predložil »dopolnjene priloge C, D in D1«, vendar pa je navedeni naročnikov zapis mogoče šteti kot tipkarsko napako (namesto pravilno »C1« je napačno zapisano »C«). Navedeno ne narekuje razveljavitve odločitve o oddaji naročila, kot to zatrjuje prvi vlagatelj, saj izpostavljena tipkarska napaka ni bistvenega pomena in ni vplivala (oz. ne more) vplivati na oddajo javnega naročila. Prvi vlagatelj se je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika seznanil, da je izbrani ponudnik predložil prilogo C1, prav tako prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kršitve v zvezi z naknadno predloženo tabelo C1 (in ne v zvezi domnevno naknadno predloženo prilogo C), zato naročnikova tipkarska napaka tudi v ničemer vplivala na položaj prvega vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Med strankami je nesporno, čemur smiselno pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da je izbrani ponudnik v naknadno predloženih prilogah C1, D in D1 dopolnil in spremenil podatke glede na prvotno predložene priloge. O navedenem se je prepričala tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v prvotno in naknadno predložene priloge C1, D in D1, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika. Pri izpostavljenem vpogledu se Državna revizijska komisija ni omejila zgolj na v zahtevkih za revizijo zatrjevane dopolnitve in spremembe teh prilog, pač pa je vpogledala v vse podatke, navedene v teh prilogah. Ponoviti gre, da vlagatelji niso imeli vpogleda v konkretne podatke, navedene v prvotno predloženih prilogah, pri čemer gre dodati, da tudi niso imeli vpogleda v podatke, navedene v naknadno predloženih prilogah. Poleg tega prvi in drugi vlagatelj naročniku očitata tudi kršitev pravice do vpogleda, ker jima ni bil omogočen vpogled v izpostavljeni del ponudbe izbranega ponudnika. Ker imata navedena vlagatelja v predmetnem postopku pravnega varstva primarno interes doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa le doseči vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), sama vpogledala v sporne priloge v celoti. Takšna odločitev je skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve št. 018-18/2016-11, 018-235/2016-7, 018-232/2017-5) in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Državna revizijska komisija na podlagi primerjave prvotno in naknadno predložene priloge C1 ugotavlja, da je izbrani ponudnik v naknadno predloženi prilogi C1 vpisal manjkajoče podatke glede tipa, leta izdelave, količine in nosilnosti transportnih sredstev ter manjkajoče ponudbene neto cene EUR/uro za transportna sredstva, navedena pod zap. št. od 2 do 9. Izbrani ponudnik je v naknadno predloženi prilogi C1 tudi spremenil vse prvotno vpisane podatke glede tipa, leta izdelave in nosilnosti transportnih sredstev ter cene (oz. cenik) za m3 za vsak km od 1 – 20 km (stolpec 8) in cene za tono za vsak km od 1 – 20 km (stolpec 9) za transportno sredstvo, navedeno pod zap. št. 1. Pri tem je izbrani ponudnik cene znižal za od 28% do 74% (v povprečju za 58 %) glede na prvotno vpisane cene.

Na podlagi vpogleda v prvotno in naknadno predloženo prilogo D Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v naknadno predloženi prilogi D vpisal manjkajoče podatke glede tipa, leta izdelave, kapacitete in kalkulativnega učinka mehanizacije. Poleg tega je izbrani ponudnik v prilogi D spremenil nekatere v prvotno predloženi prilogi vpisane podatke glede leta izdelave mehanizacije, vse v prvotno predloženi prilogi vpisane podatke glede kapacitete mehanizacije, ter vse v prvotno predloženi prilogi vpisane ponudbene neto cene EUR/uro, pri čemer je izbrani ponudnik cene znižal v povprečju za 99,94% glede na prvotno vpisane cene. Izbrani ponudnik je vpisal tudi dodatno mehanizacijo (in sicer majhni valjar), ki je v prvotno predloženi prilogi ni vpisal.

Na podlagi vpogleda v prvotno in naknadno predloženo prilogo D1 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v naknadno predloženi prilogi D1 vpisal manjkajoče podatke glede izvora materiala, glede srednje prevozne oddaljenosti ter cene zunanjega prevoza in cene notranjega prevoza materiala. Izbrani ponudnik je v prilogi D1 tudi spremenil nekatere v prvotno predloženi prilogi vpisane podatke, in sicer je spremenil vse v prvotno predloženi prilogi vpisane podatke glede srednje prevoznosti, nekatere cene materiala (zap. št. od 10 do 15, od 57 do 66, od 78 do 81, od 83 do 87, od 115 do 119, od 137 do 142 in zap. št. 154), pri čemer je izbrani ponudnik cene znižal od 8% do 91% (v povprečju za 40%) glede na prvotno vpisane cene, in cene notranjega prevoza (zap. št. od 1 do 23 in od 78 do 81). Izbrani ponudnik je vpisal tudi dodatni material (zap. št. od 155 do 159), ki ga v prvotno predloženi prilogi ni vpisal.

V nadaljevanju je potrebno, glede na trditveno podlago vlagateljev, presoditi, ali je naročnik ravnal skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je izbranemu ponudniku omogočil, da je naknadno, po poteku roka za predložitev ponudb, dopolnil in spremenil izpostavljene podatke v ponudbi. Vlagatelji zatrjujejo, da izpostavljene dopolnitve in spremembe ponudbe predstavljajo spreminjanje in dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na ponudbeno ceno in na ponujeni predmet, čemur naročnik in izbrani ponudnik nasprotujeta.

Navedbam prvega vlagatelja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izključil zakonsko predvideno možnost spreminjanja oz. popravljanja ponudb, ni mogoče pritrditi. Pritrditi gre sicer prvemu vlagatelju, da je naročnik pravila v zvezi z naknadnimi popravki predloženih ponudb opredelil v točki 28 (»Dopustne dopolnitve, popravki, spremembe ali pojasnilo ponudbe«) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki vsebuje točko 28.1 z naslovom »Dopustne dopolnitve« in točko 28.2 z naslovom »Računske napake«. Čeprav bi bilo glede na naslov točke 28.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe mogoče sklepati, da je naročnik uredil zgolj vprašanje naknadnih dopolnitev ponudb, pa takšen zaključek onemogoča samo besedilo te točke. Naročnik je namreč v točki 28.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za izdelavo zapisal: »Če v postopku pregleda in ocenjevanju ponudb naročnik ugotovi, da so ali se zdijo informacije ali dokumentacija iz ponudbe nepopolne ali napačne oziroma če dokumenti manjkajo, lahko gospodarski subjekt pozove, da v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo in sicer samo, če določenega dejstva ne bo mogel preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, mogoče objektivno preveriti.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpostavljeni točki smiselno povzel peti odstavek 89. člena ZJN-3 in si pri tem pridržal pravico, da zahteva dopolnitve, popravke ali spremembe ponudb. Naročnik ni izključil (zakonsko dopustnih) možnosti spreminjanja ponudb, kot to zatrjuje prvi vlagatelj, saj je iz vsebine citirane točke razvidno, da je naročnik predvidel, da lahko (v določenih primerih) gospodarski subjekt pozove tako na predložitev manjkajočega dokumenta kot tudi na dopolnitev, popravek ali pojasnilo že predloženega dokumenta, kar pomeni, da lahko ponudniki na podlagi naročnikovega poziva (v okviru zakonsko dopustnih možnosti) ne le dopolnijo ponudbe, pač pa predložene ponudbe tudi spremenijo oz. popravijo.

Ob upoštevanju navedenega je treba naročnikovo ravnanje v zvezi z dopolnjevanjem in spreminjanjem ponudbe izbranega ponudnika presojati z vidika petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. ZJN-3 v šestem odstavku 89. člena ZJN-3 določa, kateri so tisti elementi ponudbe, ki se (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne smejo dopolnjevati ali popravljati, in sicer so to:
– cena brez DDV na enoto, vrednost postavke brez DDV, skupna vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni kot posledica odprave računske napake)
– ponudba v okviru meril,
– ponudba v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– ponudba v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz citiranih določb izhaja, da, čeprav ponudbe načeloma po poteku roka za ponudb ni mogoče spreminjati oz. popravljati, lahko naročnik v določenih primerih od ponudnikov zahteva, da dopolnijo, popravijo, spremenijo ali pojasnijo ponudbeno dokumentacijo. Pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb, glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3, ni naročnikova dolžnost, kot to meni izbrani ponudnik, pač pa gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-029/2017, 018-018-068/2017, 018-088/2017). Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. sodbe C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, ECLI:EU:C:2012:191; C-336/12, Manova, ECLI:EU:C:2013:647; C-324/14, Partner Apelski Dariusz, ECLI:EU:C:2016:214; C-387/14, Esaprojekt, ECLI:EU:C:2017:338 in C-131/16, Archus in Gama, ECLI:EU:C:2017:358) izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika, saj bi to sicer lahko pomenilo, da se naročnik v nasprotju z načelom enakega obravnavanja s ponudnikom zaupno pogaja o ponudbi v škodo drugih ponudnikov. Načelo enakega obravnavanja pa ne nasprotuje temu, da se ponudba v točno določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne pomote. Poziv javnega naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane podatke in dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe tega ponudnika ali popravo očitne napake v tej ponudbi, zato ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži izjave in dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb. Poleg tega dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba. Naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi navedenih izhodišč je Sodišče EU dopustilo popravo oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti.

Glede na izpostavljena izhodišča je za presojo naročnikovega ravnanja bistvena narava prilog C1, D in D1, natančneje, narava podatkov, ki jih je izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb dopolnjeval in spreminjal. V zvezi z navedenim gre opozoriti na že citirano točko 26 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v kateri si je naročnik pridržal pravico, da ob pregledu in ocenjevanju ponudb od ponudnikov zahteva »analize cen za posamezne postavke«. V izpostavljeni točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik tudi zahteval, da ponudniki z analizo cene izkažejo »enake cene po enoti mere postavk, kot so navedene za te postavke v ponudbenem predračunu« in da je prikaz analize cen tako pregleden, da so »cene po enoti virov (material, delo, mehanizacija, transport) iz prilog v obrazcih C, C1, D in D1 Poglavja 5 – Ponudbam razvidne in enake, kot so navedene v analizi«.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel možnost, da v fazi pregleda ponudb ponudnike pozove na predstavitev strukture (posamezne) cene na enoto, določene v ponudbenem predračunu. Besedilo točke 26 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ne potrjuje navedb tretjega vlagatelja, da si je naročnik pridržal možnost zahtevati analizo cen iz prilog C1, D in D1. Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč jasno izhaja, da bo naročnik pri pregledu ponudb (morebiti) zahteval analizo cen na enoto za posamezne postavke ponudbenega predračuna, saj je zahteval, da analize enotnih cen izkazuje ceno po enoti mere postavk, kot so navedene za te postavke v ponudbenem predračunu. V obravnavanem primeru so enotne cene (oz. cene na enoto) opredeljene v ponudbenem predračunu št. N137Z04. Poleg tega z analizo cen iz prilog C1, D in D1 ne bi bilo mogoče izkazati cen po enoti mere postavk, navedenih v ponudbenem predračunu, kot je to zahteval naročnik.

Naročnik je v točki 26 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe vnaprej predvidel pravila v zvezi s predstavitvijo strukture posamezne cene na enoto, saj je vnaprej opredelil osnovne kalkulacijske elemente za izračun oz. prikaz cene na enoto. Iz naročnikove zahteve, da morajo ponudniki z analizo cene izkazati (enake) cene po enoti mere postavk, kot so navedene za te postavke v ponudbenem predračunu, izhaja, da so ponudniki morali z analizo cene utemeljiti ponudbeno ceno iz ponudbenega predračuna. Iz naročnikove zahteve, da so v analizi cene na enoto cene virov iz prilog C, C1, D in D1 enake cenam, ki so navedene v teh prilogah, izhaja, da gre delovno silo, navedeno v prilogi C, transportna sredstva, navedena v prilogi C1, mehanizacijo, navedeno v prilogi D, in material, naveden v prilogi D1, šteti kot vire oz. kot kalkulacijske elemente, ki jih naročnik šteje za relevantne v prikazu strukture cene na enoto, določene v ponudbenem predračunu. Iz izpostavljene naročnikove zahteve pa tudi izhaja, da so pri prikazu strukture cene na enoto relevantne tudi cene virov, opredeljene v izpostavljenih prilogah. Viri (tj. delovna sila, transportna sredstva, mehanizacija in material) in njihove cene, opredeljeni v prilogah C, C1, D in D1, torej predstavljajo osnovne kalkulacijske elemente v prikazu strukture cene na enoto, določene v ponudbenem predračunu. Da bi analiza cene za posamezno postavko ponudbenega predračunu (oz. zahtevani prikaz strukture cene na enoto, določene v ponudbenem predračunu), lahko utemeljila ceno na enoto, določeno v ponudbenem predračunu za to postavko, mora torej ta (1) izkazovati enako ceno na enoto, kot je določena v ponudbenem predračunu, in (2) temeljiti na podatkih o virih in njihovih cenah, opredeljenih v priloga C, C1, D in D1.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da so podatki iz prilog C, C1, D in D1 namenjeni prikazu strukture cene na enoto, določene v ponudbenem predračunu, in s tem utemeljitvi ponudbene cene. Naročnik je torej zahteval, da ponudniki v izpostavljenih prilogah predstavijo ključne podatke, na podlagi katerih so oblikovali ceno na enoto. Smiselne so zato naročnikove navedbe, da je zahteval predložitev izpostavljenih prilog z namenom pridobitve podatkov o kalkulacijskih elementih ponudbe in z namenom, da bo pri pregledu ponudb preveril, ali so bili pri določitvi cen na enoto v ponudbenem predračunu uporabljeni kalkulacijski elementi iz teh prilog.

Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa ne potrjuje naročnikovih navedb, da so podatki o kalkulacijskih elementih cene na enoto, ki izhajajo iz spornih prilog, v fazi izvedbe javnega naročila relevantni za oblikovanje oz. določitev cene za morebitna dodatna dela. Pritrditi gre sicer naročniku, da se pri izvedbi obsežnejših projektih, kot je tudi zadevni, (lahko) pojavi potreba po dodatnih delih (torej dela, ki jih naročnik po vrsti ni predvidel v ponudbenem predračunu). Ne navsezadnje je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi predvidel nepredvidena dela, saj ponudbena vrednost za izvedbo predmetnega javnega naročila zajema tudi vrednost nepredvidenih del v višini 10% rekapitulacijske vrednosti ponudbenega predračuna št. N137Z04. Vendar pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bo moral izvajalec ceno za dodatna dela izkazati s predložitvijo analize cene (za ta dodatna dela), pri čemur bo morala ta analiza temelji na enakih kalkulacijskih osnovah kot temelji cena na enoto v ponudbenem predračunu, torej na podatkih iz prilog C, C1, D in D1, kot to zatrjuje naročnik. Čeprav bi navedeno naročniku omogočalo nadzor nad ceno za dodatna dela, pa takšnega protokola naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (vsaj izrecno) ni predvidel. Navedenega ne more spremeniti naročnikovo sklicevanje na podčlen 8.3 Posebnih pogojev, saj v tem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ni navedel ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o pravilih in protokolu oblikovanja cene za dodatna dela. V podčlenu 8.3 Posebnih pogojev je naročnik namreč (zgolj) predvidel dolžnost izvajalca (torej izbranega ponudnika), da v roku 28 dni od prejema sklenjene pogodbe naročniku predloži analize cen za točno določene postavke ponudbenega predračuna (v nasprotnem primeru lahko naročnik uveljavlja dogovorjeno pogodbeno kazen, prim. peto alinejo 9. člena in četrti odstavek 13. člena Osnutka pogodbe), pri čemer bo morala ta analiza cen izkazovati enako ceno na enoto, kot je določena v ponudbenem predračunu, in temeljiti na podatkih o virih in njihovih cenah, opredeljenih v prilogah C, C1, D in D1. Če se naročnik z navedbami o primerni ceni za dodatna dela sklicuje na podčlen 12.3 Splošnih pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik (prim. Poglavje 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) v povezavi s podčlenom 12.3. Posebnih pogojev, gre ugotoviti, da je naročnik predvidel, da je za dodatna dela primerna tista cena, ki je v ponudbenem predračunu določena za podobna dela, če pa teh podobnih del ni, se primerna cena oblikuje na podlagi ustreznih stroškov izvedbe teh del, skupaj z ustreznim dobičkom. Vendar pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bodo podatki iz spornih prilog relevantni za presojo podobnosti del ali pa da se bo primerna cena oblikovala na podlagi podatkov iz prilog C1, D in D1. Dodati pa gre, da v kolikor bi bile izkazane navedbe naročnika, da se bo cena za dodatna dela oblikovala na podlagi virov in cen virov, navedenih v izpostavljenih prilogah, potem bi cene v teh prilogah predstavljale cene na enoto, v posledici pa bi bilo, skladno s prvo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, nedopustno dopolnjevanje in spreminjanje teh cen. Sprememba in dopolnjevanje teh cen po poteku roka za oddajo ponudb bi namreč pomenila, da je ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb naročniku predstavil cene, ki so osnova za obračun dodatnih del.

Na tem mestu gre še zavrniti navedbe tretjega vlagatelja, da priloge C1, D in D1 predstavljajo cenike, po katerih bo izvajalec obračunaval svoje storitve oziroma vgrajeni material. V obravnavanem primeru se bo namreč izvedba v ponudbenem predračunu št. N137Z04 predvidenih del obračunavala glede na (v ponudbenem predračunu) navedeno ceno na enoto za posamezno postavko ponudbenega predračuna in glede na dejansko izvedene količine te postavke ponudbenega predračuna, medtem ko se bo izvedba v ponudbenem predračunu št. N137Z05 opredeljenih del obračunavala po klavzuli »ključ v roke«. Ker torej v prilogah C, C1, D in D1 niso opredeljene ponudbene cene, po katerih naročnik bo plačal izvedbo predmetnega javnega naročila, je posledično tudi brezpredmetno sklicevanje tretjega vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-028/2015. Omenjena zadeva se namreč nanaša na vprašanje spreminjanja cen, po katerih bo naročnik naročal in plačeval nekatere storitve, ki so bile predmet takratnega javnega naročila, med tem ko se obravnavana zadeva nanaša na vprašanje dopustnosti spreminjanja in dopolnjevanja cen, ki so namenjene utemeljevanju cene na enoto in po posledični ponudbeni ceni.

Čeprav cene, določene v prilogah C, C1, D in D1, ne predstavljajo cene na enoto, po kateri bo izvajalec obračunaval izvedena dela, pa so cene, določene v teh prilogah, tesno povezane s ceno na enoto, določeno v ponudbenem predračunu. Navedeno izhaja iz dejstva, da je moral (morebitni) prikaz strukture cene na enoto iz ponudbenega predračuna temeljiti na cenah iz prilog C, C1, D in D1 oz. da so morali ponudniki (v primeru naročnikove zahteve) ceno na enoto iz ponudbenega predračuna utemeljiti na podlagi cen iz teh prilog. Med strankami tudi ni sporno, čemur pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da so ponudniki ceno na enoto za posamezno postavko ponudbenega predračuna oblikovali ob upoštevanju podatkov iz prilog C, C1, D in D1. Prvi vlagatelj namreč zatrjuje, da so podatki oz. cene virov iz prilog C, C1, D in D1 osnova za določitev cene na enoto posameznih postavk ponudbenega predračuna, drugi vlagatelj (smiselno) zatrjuje, da so podatki iz prilog C1, D in D1 (torej tudi cena virov) takšne narave, da (ne)posredno vplivajo na ponudbeno vrednost oz. posamezne cenovne elemente cen na enoto, tretji vlagatelj pa (v vlogi z dne 5.10.2018) zatrjuje, da ti podatki služijo oblikovanju cene in ponudbenega predračunu. Tudi naročnik zatrjuje, da se cena na enoto za posamezno postavko ponudbenega predračunu oblikuje ob poznavanju in določitvi vseh cen virov ter ob upoštevanju izvedbenih normativov, potrebnih za izvedbo te postavke. Da podatki, določeni v prilogah C, C1, D in D1, vplivajo na oblikovanje cene na enoto posamezne postavke ponudbenega predračuna zatrjuje tudi izbrani ponudnik, ko navaja, da ponudnik pri pripravi ponudbenega predračuna izhaja iz podatkov o viru (tj. delovna sila, transportna sredstva, gradbena mehanizacija in oprema ter material) in njihovih cenah, nato pa na te podatke aplicira ustrezne količinske in časovne norme, s čimer pridobi vrednost postavke, ki jo vnese v ponudbeni predračun.

Glede na navedeno gre tako ugotoviti, da so cene virov, ki so jih ponudniki skladno z zahtevami naročnika opredelili v prilogah C, C1, D in D1, eden izmed bistvenih podatkov pri oblikovanju in utemeljitvi cene na enoto posamezne postavke ponudbenega predračuna. Ker so ponudniki, kot to smiselno zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, ceno na enoto za posamezno postavko ponudbenega predračuna oblikovali in utemeljili tudi ob upoštevanju cene potrebnih virov, navedene v prilogah C, C1, D in D1, morajo biti cene, navedene v teh prilogah, in cene na enoto v ponudbenem predračunu smiselno povezane.

Kot to smiselno zatrjuje tudi izbrani ponudnik, v ponudbi izbranega ponudnika, predloženi do poteka roka za predložitev ponudb, ni izpostavljene povezave med nekaterimi cenami virov iz prilog C1, D in D1 in cenami na enoto iz ponudbenega predračuna. Primer slednjega je pod zap. št. 83 priloge D1 »armaturno jeklo – rebraste palice Ø≥14mm; B500D« navedena nabavna cena za kg tega materiala in v ponudbenem predračunu navedena ceno na enoto (tj. kg) za postavko št. N 75 1 116 »Dobava in postavitev rebrastih palic iz visokovrednega naravno trdnega jekla B St 500S s premerom 14 mm in večjim, za sredno zahtevano ojačitev, *kvaliteta jekla B 500-B«. Kot je to ugotovil naročnik v pozivu izbranemu ponudniku z dne 23.5.2018, v kar se je prepričala tudi Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, je v prilogi D1 izbrani ponudnik navedel višjo nabavno ceno za 1 kg rebrastih palic kot znaša v ponudbenem preračunu navedena cena (na enoto) za dobavo in postavitev 1 kg rebrastih palic, čeprav postavka ponudbenega predračuna ne predvideva le dobave teh palic, pač pa tudi njihov postavitev oz. vgradnjo. Smiselno enako gre ugotoviti za pod zap. št. 1 priloge C1 navedeno ceno za uporabo transportnega sredstva (kamion kiper) za prevoz m3 materiala in v ponudbenem predračunu navedeno ceno na enoto (tj. m3) za postavko št. N 8 13 101 »Transport izkopanega materiala od vmesne deponije na območju portala na deponijo v oddaljenosti do 3,5 km (Deponija – lokacija 4), z nakladanjem, razkladanjem in razgrinjanjem«. V prilogi C1 je namreč izbrani ponudnik navedel višjo ceno za prevoz m3 materiala s kamionom kiperjem v razdalji 3 oz. 4 km kot znaša v ponudbenem predračunu navedena cena za transport m3 materiala v razdalji 3,5 km, čeprav postavka ponudbenega predračuna ne zajema zgolj uporabe transportnega sredstva, temveč tudi nakladanje, razkladanje in razgrinjanje izkopanega materiala. Glede cen za mehanizacijo iz priloge D pa gre ugotoviti, da je že na prvi pogled očitno, da te glede na višino ne morejo utemeljiti cen na enoto postavk, pri katerih so uporabljeni ti viri. Da izpostavljene cene niso »pravilne«, izhaja tudi iz navedb izbranega ponudnika, saj navaja, da je vnesel »neustrezen format cene (vrednost celotnega stroja namesto vrednosti ure obratovanja)«.

Ob takšnem dejanskem stanju, ko je izbrani ponudnik za enoto posameznega vira navedel višjo ceno kot znaša cena na enoto za posamezno postavko ponudbenega predračuna, pri kateri je uporabljena ena enota tega vira, gre ugotoviti, da je v ponudbi izbranega ponudnika, predloženi do poteka roka za predložitev ponudb, neskladnost, saj cene v prilogah niso povezane s cenami na enoto v ponudbenem predračunu, na podlagi cen iz teh prilog pa tudi ni mogoče utemeljiti cen na enoto, določenih v ponudbenem predračunu. Ker so ponudniki oblikovali ceno na enoto za posamezno postavko ponudbenega predračuna na podlagi virov in njihovih cen iz prilog C1, D in D1, se zaradi izpostavljenih razhajanj med cenami virov in cenami na enoto v ponudbenem predračunu zastavi vprašanje, kateri podatki (oz. cene) so pravilni. V tem smislu gre zato pritrditi navedbam tretjega vlagatelja, da v kolikor so pravilne cene iz ponudbenega predračuna, priloge C1, D in D1 niso skladne s ponudbenim predračunom, v kolikor pa so pravilne cene iz prilog C1, D in D1, potem ponudbeni predračun ni skladen s temi prilogami.

Umanjkanje in navedba neustreznih podatkov v zvezi s ceno v prilogah C1, D, in D1 onemogoča izdelavo analize cene oz. onemogoča prikaz strukture cene na enoto za posamezno postavko ponudbenega predračuna in s tem utemeljitev ponudbene cene. Ker je naročnik zahteval, da mora prikaz strukture cene na enoto (če bo ponudnik pozvan na njeno predložitev) izkazovati enako vrednost kot izhaja iz ponudbenega predračuna in temeljiti na kalkulacijskih elementih iz teh prilog, tj. na podatkih o virih in njihovih cenah, umanjkanje enega izmed kalkulacijskih elementov, in sicer cene vira, onemogoča izdelavo analize cene, ki bi bila skladna z zahtevami naročnika. Brez navedbe cen v prilogah C1, D, in D1 namreč ni mogoča predložitev analize cen, v kateri bi bile uporabljene enake cene po enoti mere virov, kot so navedene v prilogah C1, D, in D1. Pritrditi gre zato prvemu vlagatelju, da zaradi predložitve neustrezno izpolnjenih prilog C1, D, in D1 analiza cene ne more biti usklajena s cenami po enoti virov iz spornih prilog. Umanjkanje ustrezno izpolnjenih prilog pa tudi naročniku onemogoča, da bi pri pregledu predložene analize cen na enoto primerjal cene virov, navedene v tej analizi, s cenami virov, navedenimi v prilogah C1, D, in D1. Posledično je naročniku onemogočena preveritev cene na enoto (možnost, ki jo je naročnik predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in jo ob pregledu ponudb tudi uporabil), saj ni mogoče preveriti, ali je izbrani ponudnik oblikoval ceno na enoto ob upoštevanju kalkulacijskih elementov iz prilog C1, D, in D1, saj le teh izbrani ponudnik ni navedel.

Izbrani ponudnik je izpostavljene pomanjkljivosti v ponudbi odpravil na način, da je po poteku roka za predložitev ponudb v prilogah C1, D in D1 dopolnjeval in spreminjal cene virov (ki so eden izmed elementov, relevantnih pri oblikovanju cene na enoto), s čimer je po poteku roka za oddajo ponudb dopolnjeval in spreminjal podatke, ki so podlaga oz. osnova za oblikovanje in utemeljitev cene na enoto, ki predstavlja ponudbeno ceno. Takšno dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe pa presega okvir določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj se nanaša na elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, ni mogoče objektivno preveriti. Pritrditi gre navedbam naročnika, da so vrednosti oz. cene virov v sferi ponudnika in so odvisne od volje ponudnika. Vendar pa obstoja podatkov, ki izhajajo iz sfere ponudnika in so odvisni od volje ponudnika, pred potekom roka za predložitev ponudb ni mogoče objektivno preveriti, razen če ponudnik do poteka roka za predložitev ponudb te podatke (oz. voljo) tudi predstavi tudi z navzven razvidnim ravnanjem. Volja oz. poslovna odločitev ponudnika (v kolikor ni navzven razvidna) ne predstavlja nekega objektivnega dejstva ali podatka, katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, bi bilo mogoče naknadno preveriti. Ni mogoče namreč naknadno objektivno preveriti, da je poslovna odločitev, ki jo ponudnik predstavi šele po poteku roka za oddajo ponudb, obstajala že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb. Zato tudi v obravnavanem primeru ni mogoče na objektiven in transparenten način preveriti, da je volja izbranega ponudnika v zvezi z vrednostjo oz. cenami virov, kot izhaja iz naknadno predloženih spornih prilog, obstajala pred potekom roka za predložitev ponudb. Posledično tudi ni mogoče na objektiven in transparenten način zagotoviti utemeljitve cene na enoto (in posledično ponudbene cene), ki bi bila skladna z naročnikovimi zahtevami. Ob upoštevanju navedenega gre pritrditi navedbam vlagateljev, da je izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb dopolnil in spremenil ponudbo v nasprotju z določbami ZJN-3.

Navedenega ne more spremeniti sklicevanje izbranega ponudnika na analize cen, ki jih je naknadno predložil na podlagi naročnikovega poziva. Pritrditi gre sicer izbranemu ponudniku, da iz predloženih analiz cen na enoto za (nekatere) postavke ponudbenega predračuna izhaja enaka cena na enoto, kot je navedena v ponudbenem predračunu za to postavko, in da predložene analize cen temeljijo na cenah virov, kot izhajajo iz naknadno dopolnjenih in spremenjenih prilog C1, D in D1. Vendar navedeno ne more na objektiven in transparenten način izkazati, da so podatki glede cene virov, kot izhajajo iz naknadno predloženih spornih prilog, obstajali pred potekom roka za predložitev ponudb. Ker je izbrani ponudnik analize cen (tako kot tudi sporne priloge) predložil šele po poteku roka za predložitev ponudb, s temi analizami cen ni mogoče izkazati, da so sporni podatki obstajali pred potekom roka za predložitev ponudb, saj bi to pomenilo, da bi se obstoj spornih podatkov pred potekom roka za predložitev ponudb utemeljeval na podlagi naknadnih okoliščin oz. na podlagi podatkov, ki so bili z navzven razvidnim ravnanjem predstavljeni po poteku roka za predložitev ponudb. Zato tudi če iz cen na enoto iz ponudbenega predračuna, naknadno predloženih prilog C1, D in D1 in naknadno predloženih analiz cen izhaja, da se končna vrednost analize cene ujema s ceno na enoto iz ponudbenega predračuna in da so v analizi cene uporabljeni podatki iz naknadno predloženih prilog, to še ne omogoča objektivno preverljivega zaključka, da je izbrani ponudnik cene na enoto ponudbenega predračuna oblikoval ob upoštevanju manjkajočih in naknadno spremenjenih cenah, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik, saj takšno sklepanje temelji na podatkih, katerih obstoj, pred potekom roka za predložitev ponudb, ni objektivno preverljiv.

Ugotovljenih napak v ponudbi izbranega ponudnika tudi ni mogoče opredeliti za očitne napake, kot to zatrjuje izbrani ponudnik. V zvezi z vprašanjem, katero napako je mogoče obravnavati kot očitno, je Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da je treba očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba (prim odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-14/2017 in št. 018-22/2018). Čeprav je v obravnavanem primeru, ob upoštevanju, da izbrani ponudnik spornih prilog ni v celoti izpolnil, že na prvi pogled očitno, da se v spornih prilogah nahajajo napake, pa navedeno ne omogoča tudi sklepanja o »pravilnem« podatku oz. o »pravilni« ceni. Šele če bi bil pravilen podatek znan že ob ugotoviti, da so v prilogah napake, bi bilo mogoče posamezni podatek opredeliti za očitno napako v smislu ZJN-3. Na podlagi ponudbe izbranega ponudnika, predloženi do poteka roka za predložitev ponudb, pa ni mogoče ugotoviti, kakšne naj bi bile cene, na podlagi katerih je izbrani ponudnik oblikoval ceno na enoto in ki naj bi utemeljile oblikovano ceno na enoto, zato tudi napak v izpostavljenih prilogah ni mogoče opredeliti za očitno napako. V zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da so prvotno predložene priloge posledica nedoslednosti izbranega ponudnika pri njihovem izpolnjevanju, pa gre še dodati, je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika, torej tudi izbranega ponudnika. Če ponudnik pri pripravi ponudbe ne ravna s potrebno skrbnostjo, mora sam nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-232/2015, 018-18/2016, 018-169/2016, itd.).

Neutemeljeno je sklicevanje izbranega ponudnika na odločitev Sodišča EU, v zadevi T-195/08. Izpostavljena odločitev je bila sprejeta ob drugačni pravni podlagi (ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti), poleg tega pa se navedena zadeva in obravnavana zadeva razlikujeta v tem, da je bil v navedeni zadevi podatek, ki je manjkal na določenem mestu v ponudbi tožnika, razviden iz drugih delov ponudbe, predložene do poteka roka za predložitev ponudb, medtem ko v obravnavani zadevi, kot že navedeno, manjkajoči podatki v ponudbi izbranega ponudnika ne izhajajo iz nobenega drugega dela ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik predložil do poteka roka za predložitev ponudb.

Tudi odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-25/2011, na katero se sklicujeta naročnik in izbrani ponudnik, ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je bilo dejansko stanje (predvsem glede ponudbe takratnega ponudnika in določil takratne razpisne dokumentacije) navedene zadeve drugačno. Čeprav se izpostavljena zadeva nanaša na vprašanje (dopustnih) dopolnjevanj (enakih) prilog, pa ta po dejanskem stanju ni primerljiva s to zadevo. V izpostavljeni zadevi je bilo sicer res ugotovljeno, da ponudnik ni izpolnil smiselno enakih prilog skladno z zahtevami naročnika, ker v njih ni vpisal vseh virov in njihovih cen, prav tako je bilo v navedeni zadevi, ob upoštevanju takratne veljavne zakonodaje, ugotovljeno, da bi moral naročnik ponudnika pozvati na odpravo formalno nepopolne ponudbe. Vendar pa tako izbrani ponudnik kot naročnik spregledata bistveno razliko med takratno in tokratno zadevo, in sicer (1) da je v takratni zadevi naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo (poleg prilog) analize cen za točno določene postavke, medtem ko v obravnavani zahtevi naročnik takšne zahteve ni postavil, (2) da je takratni ponudnik analize cen predložil v ponudbo do poteka roka za predložitev ponudb, medtem ko je v obravnavani zadevi izbrani ponudnik zahtevano analizo cen predložil po poteku roka za oddajo ponudb in (3) da je bila iz predložene analize cene razvidna cena virov. Ključna razlika med navedeno in obravnavano zadevo je torej ta, da so bili v takratni zadevi manjkajoči podatki iz prilog razvidni iz drugih delov ponudbe, predloženi do poteka roka za predložitev ponudb, medtem ko v obravnavanem primeru manjkajoči podatki iz prilog C1, D in D1 iz ponudbe izbranega ponudnika, predložene do poteka roka za predložitev ponudb, niso razvidni.

V zvezi z navedbami naročnika, da sporni podatki na sam izbor ponudnika nimajo nobenega vpliva, ker ponudniki z njimi ne izkazujejo niti sposobnosti za izvedbo javnega naročila niti izpolnjevanja tehničnih zahtev, gre ponoviti, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določno zahteval, da ponudniki predložijo izpolnjene priloge C1, D in D1, v katerih navedejo ceno virov. Naročnik je tisti, ki je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem priloge C1, D in D1. Po poteku roka za predložitev ponudb naročnik ne more zmanjševati pomena spornih podatkov, ki izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in ne more odstopiti od zahtev v zvezi s spornimi prilogami, saj bi to pomenilo, da je po poteku roka za predložitev ponudb spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kar bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, načelom transparentnosti javnega naročanja ter načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da so vlagatelji v okviru zahtevkov za revizijo uspeli izkazati naročnikovo kršitev 89. člena ZJN-3. S tem, ko je naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika upošteval naknadno predložene priloge C1, D in D1, v katerih je izbrani ponudnik navedel manjkajoče cene in spremenil nekatere cene, je naročnik kršil točko 28.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, ter peti odstavek 89. člena ZJN-3. S tem, ko je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki je v ponudbo predložil priloge C1, D in D1, v katerih manjkajo cene, označil za skladno z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je naročnik kršil točki 13.1 in 26 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe ter prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevkom za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Izgradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke«, kot izhaja iz dokumentov »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 402-26/18-000209/17-5, z dne 30.7.2018 in »Popravek odločitve o oddaji javnega naročila, št. 402-26/18-000209/17-5«.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave izpostavljenih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku) in v celoti ugodila pravovarstvenemu predlogu vlagateljev, tj. razveljavitev izpodbijane odločitve, preostalih navedb (in njimi povezanih dejstev in dokazov), ki jih vlagatelji podajajo v utemeljitev slednjega, ni obravnavala. Obravnava preostalih revizijskih navedb vlagateljev, ki se nanašajo na druge razloge za zatrjevano neskladnost ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (in tako na isto kršitev naročnika, tj. oddaja javnega naročila ponudniku, čigar ponudba ni dopustna) ne bi mogla v ničemer vplivati na sprejeto odločitev in položaj vlagateljev v predmetnem postopku. Prav tako Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb prvega in drugega vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev pravice do vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, saj ugotovitev te kršitve ne bi v ničemer vplivala na sprejeto odločitev in tudi ne bi bila v vzročni zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti odločitve o oddaji naročila. Poleg tega, kot že navedeno, imata prvi in drugi vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ne pa doseči vpogleda v dokumentacijo.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Pri tem pa Državna revizijska komisija, v izogib morebitnim nadaljnjim sporom, naročnika napotuje, da pri pregledu ponudb v zvezi z neobstojem izključitvenega razloga, določenega v prvem odstavku 75. člena ZJN-3 in v točki 2.č Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, upošteva tudi odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-135/2018.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj zahteva povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo predloga za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika v višini 750 točk (tretja točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 419,99 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku (prvi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.750 točk) v višini 47,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 26,60 EUR.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za sestavo predloga za začetek revizijskega postopka zaradi molka naročnika, saj izpostavljene vloge ni mogoče obravnavati niti kot zahtevka za revizijo (prva točka tarifne številke 40) niti kot obrazložene vlogo med postopkom (druga točka tarifne številke 40). Vlagatelj predloga za začetek revizijskega postopka ni (bil) dolžan utemeljiti, saj je edina zakonska zahteva v zvezi z navedenim predlogom sklicevanje vlagatelja na molk naročnika v predrevizijskem postopku. Izpostavljeno vlogo gre šteti kot za zahtevo za nadaljevanje postopka (tretja točka tarifne številke 40). Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 8.10.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika v Odločitvi, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 27.126,53 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Tudi drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z OT, kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku (drugi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »konferenco s stranko ob prevzemu zadeve (tar. št. 39/1)« ter za »študij spisa (tar. št. 39/2)«. Tarifna številka 39 OT ureja kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna med drugim storitve za nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah (prva točka) ter za pregled spisov, listin in druge dokumentacije (druga točka). V tarifni številki 39 OT je izrecno določeno, da se storitve po tej tarifi obračunavajo, če niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V obravnavani zadevi ne gre za dejansko stanje iz tarifne številke 39 OT in s tem za uporabljivost te tarifne številke. Sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (prva točka tarifne številke 40 OT), zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017, 018-018-11/2018). Posledično Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Tudi tretji vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je tretji vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je tretjemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z OT, kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR.

Državna revizijska komisija tretjemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 2 uri po tar. št. 39/1 OT« ter za »pregled listin in dokumentacije 2 uri po tar. št. 39/2 OT)«, ker ne gre za samostojni opravili iz tarifne številke 39 OT, ki ne bi bili zajeti v tarifni številki 40. Brez sestanka s stranko in pregleda listin ter dokumentacije namreč sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča.

Državna revizijska komisija je tako tretjemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Ker tretji vlagatelj v postopku pravnega varstva ni zahteval odločitve v zvezi z začetkom teka zakonskih zamudnih obresti v primeru naročnikovega nepravočasnega povračila stroškov, Državna revizijska komisija o navedenem ni odločala. Višjo stroškovno zahtevo tretjega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vseh treh vlogah, s katerima se je izjasnil o revizijskih navedbah prvega, drugega in tretjega vlagatelja zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je vse zahteve izbranega ponudnika zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 29.11.2018

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
– Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
– odvetnica mag. Nataša Štelcer, Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor,
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– odvetnik mag. Ivan Kranjec, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana,
– DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran